Polet na Mars bo otežilo nevarno sevanje

Novo z rdečega planeta - detektor na roverju Curiosity je med poletom na Mars zbiral podatke o kozmičnem sevanju.

Objavljeno
10. junij 2013 13.00
Miloš Krmelj
Miloš Krmelj

Detektor na krovu Nasinega roverja Curiosity je potrdil dosedanje raziskovalne ugotovitve o nevarnem sevanju, ki mu bodo izpostavljeni astronavti med poletom na Mars. Tako bodo astronavti, ki bodo raziskovali rdeči planet, potrebovali še dodatno zaščito.

Instrument Marsovega roverja, znan kot RAD (Radiation Assessement Detector), je zbiral podatke med osemmesečno potjo do Marsa, ki jo je ta sonda opravila med 26. novembrom 2011 in 6. avgustom 2012; nekaj povzetkov je Nasa objavila te dni. S tem so se potrdile napovedi računalniških modelov, da bo sevanje na poti proti Marsu več stokrat večje od naravnega radioaktivnega sevanja, ki smo mu izpostavljeni na Zemlji.

Poleg tega, da je bil Curiosity na poti proti Marsu izpostavljen stalnemu toku tako imenovanih galaktičnih kozmičnih žarkov, ki prihajajo v naš sončni sistem zaradi eksplozij supernov in tudi drugih virov iz naše galaksije, je sonda zaznala še pet vrhov sevanja kot posledico solarnih energijskih delcev, ki so rezultat izbruhov na Soncu, naši najbližji zvezdi.

Znanstveniki so izračunali, da je bila med potovanjem roverja Curiosity do Marsa ugotovljena povprečna količina kozmičnega sevanja 1,8 milisiverta (mSv) na dan. Ta vrednost je precej blizu tistim, ki so jih zaznali v programih Apollo in Skylab. Je pa med njimi pomembna razlika: ti poleti so bili bistveno krajši od načrtovanega poleta astronavtov proti Marsu. V času potovanja do Marsa je instrument RAD izmeril 330 mSv kozmičnega sevanja. Na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki je opremljena z več različnimi sistemi za zaščito in se giblje pod Zemljinimi radiacijskimi pasovi, pa astronavti med običajno šestmesečnim bivanjem v vesolju dobijo sevalno dozo okrog 100 mSv. Za primerjavo povejmo, da je za običajnega Zemljana najvišja dovoljena prejeta letna količina 1 mSv, za delavce, ki delajo z viri sevanja ali na območju s povečanim sevanjem, pa 20 mSv, le v izjemnih primerih 50 mSv v posameznem letu.

Med potovanjem sonde proti Marsu bodo astronavti izpostavljeni še dodatnemu sevanju, ki je posledica izbruhov na Soncu; to je tudi zaznal merilnik RAD na Curiosityju. »Sevanje v velikih vesoljskih globinah je nekaj stokrat bolj intenzivno kot na Zemlji, in to celo znotraj zaščitene vesoljske sonde, kot je Curiosity,« pravi Cary Zeitlin z raziskovalnega inštituta Southwest.

Če bi astronavti odpotovali na predvideni 500 dni dolg vesoljski polet proti Marsu, in seveda nato nazaj na Zemljo, bi torej prejeli tako velik odmerek sevanja, da bi presegal zdravstvene standarde ameriške vesoljske agencije. Nasa je tako dobila še eno potrditev, da bodo morali biti astronavti na poti proti rdečemu planetu dodatno zaščiteni pred sevanjem. V marsovski kapsuli Orion bodo morali urediti nekakšno zaklonišče, ki bo astronavtom dajalo zadostno zaščito pred sevanjem. Težave, povezane s sevanjem, pa seveda podpirajo tudi razvoj novih pogonskih sistemov, ki bi omogočili hitrejše potovanje do Marsa. Zdajšnji kemični pogoni so enostavno prepočasni. Tako so vedno bolj aktualna razmišljanja o jedrsko-termalnem raketnem pogonu, pogonu na plazmo in sončno-električnem ionskem raketnem pogonu. Kako se bodo te zadeve razvijale v prihodnosti, bo seveda pokazal čas.

Miloš Krmelj predstavnik Mednarodne vesoljske univerze za Slovenijo