Tiskane izdaje
Prehajamo v drugo desetletno obdobje evropske okvirne direktive o vodah (WFD), ki je prinesla spremenjeno paradigmo celovitega in trajnostnega upravljanja voda. Načrt upravljanja z vodami v Sloveniji za obdobje 2011–2015 predvideva obsežne ukrepe, za katere bi potrebovali kar poldrugo milijardo evrov. Uspešnost porabe teh sredstev za doseganje oziroma ohranjanje dobrega stanja voda pa bo zelo odvisna od poznavanja virov obremenjevanja voda.
S pomočjo geoinformacijske tehnologije smo zato pred kratkim izdelali slovenski model preučevanja virov obremenjevanja porečij (model SIVOP) in tako omogočili lažji in zanesljivejši način določanja glavnih razpršenih virov obremenjevanja voda v različnih hidroloških razmerah. V času zmanjšanih vodnih količin so namreč obremenitve voda večje, vodotoki pa bolj ogroženi, prav zato je obremenitve treba gledati tudi v luči sezonske spremenljivosti količine vode.
Najnovejši modelski pristop temelji na nadgradnji evropsko že uveljavljene analitične sheme medsebojnih odnosov in vplivov različnih dejavnikov na stanje okolja (DPSIR) z elementi metode integralnega geografskega modela raziskovanja okoljskih sestavin. Model SIVOP tako poleg virov obremenjevanja v analizo vključuje tudi elemente ocene ogroženosti vodnega okolja in prostorsko opredelitev elementov porečij kot odprtega pokrajinskega sistema. V študijskem primeru analize so bili uporabljeni podatki o rabi tal, številu prebivalstva ter vrsti in številu živine, za oceno ogroženosti pa je v modelu upoštevana spremenljivost odtoka.
Možnost različnih scenarijev
Model empirično na več kot 500 hidrografskih območjih izračunava vplive upoštevanih dejavnikov na posameznem območju ter jih uteži z oceno občutljivosti vodnega okolja. S pomočjo statistično določenih mejnih vrednosti ter logičnih povezav model za vsako hidrografsko območje določi glavni vir obremenjevanja. Rezultati modela podajajo stopnjo intenzivnosti virov obremenjevanja, ki jih zaradi velike medsebojne povezanosti členov v shemi DPSIR, od vzrokov do okoljskih problemov, lahko povezujemo z obremenitvami. V modelu smo prek scenarijev analizirali stanje virov obremenjevanja tudi za primer večje občutljivosti vodnega okolja; za različne scenarije lahko ocenimo vrste in izrazitost obremenjevanja voda.
Za ohranitev dobrega stanja vode in trajnostno upravljanje z vodami lahko na podlagi rezultatov modelske analize ukrepe usmerimo na tiste dejavnosti oziroma vire obremenjevanja, ki izvajajo največji pritisk na vode, in to zlasti na območjih, kjer smo z modelom ugotovili intenzivno obremenjevanje in posledično slabo stanje voda.
Za zagotovitev celovitega trajnostnega gospodarjenja z vodami je treba ukrepe optimirati in jih prilagoditi različnim hidrološkim stanjem. Ukrepi morajo upoštevati razpoložljivost vode oziroma zakonitosti naravne sezonske in letne spremenljivosti njenih količin. V načrtovanje upravljanja z vodami bomo morali v prihodnje uvesti premišljene ukrepe tudi za obdobja, ko je potreba po vodi največja, vode pa najmanj.
Najbolj ogroženi vodotoki na severovzhodu
Prostorska razporeditev razpršenih virov obremenjevanja največje pritiske na vodo ob povprečnem odtoku kaže na severovzhodu Slovenije ter na bolj urbaniziranih območjih. V predelu pomurskih ravnin prevladujejo intenzivni kmetijski in urbani viri obremenjevanja, v večini Goričkega in delu Slovenskih goric pa intenzivni kmetijski viri obremenjevanja.
V okolici poselitvenih središč prevladujejo urbani viri obremenjevanja, predvsem so to naslednja območja: Dravsko-ptujsko polje z okolico Maribora, Šaleška kotlina, okolica Celja, Zasavje, Krško, Gorica, Ljubljana z okolico, Obala in še nekatera druga manjša hidrografska območja. Omeniti velja, da v vzhodni Sloveniji prevladujejo zmerni kmetijski ter zmerni kmetijsko-urbani viri obremenjevanja, v Ljubljanski kotlini ter zgornji Dravski dolini zmerni urbani viri obremenjevanja, v zahodni Sloveniji pa je obremenjevanje voda majhno predvsem zaradi večjega odtoka.
Ogroženost ob nizkem vodostaju in sušah
Nizko vodno stanje smo opredelili z najnižjimi povprečnimi mesečnimi odtoki. Tako stanje v porečjih praviloma traja en mesec v letu. Vodnoekološka ogroženost je zaradi manjšega odtoka zvišana, zato v primerjavi s povprečnim vodnim stanjem enak obseg virov obremenjevanja povzroča večje obremenjevanje voda.
V primerjavi s povprečnim stanjem se ob nizkem vodostaju območje intenzivnih virov obremenjevanja močno razširi. Na severovzhodu tako zajema že vse Pomurje in spodnji del Podravja, kjer prevladujejo intenzivni kmetijsko-urbani viri, sledijo intenzivni kmetijski in intenzivni urbani viri obremenjevanja. Poveča se vpliv urbaniziranih območij po toku Savinje in Save navzdol, razširi se območje intenzivnih virov obremenjevanja ob Obali ter v Krško-Brežiški kotlini in Posotelju. Več je tudi posameznih območij z intenzivnimi viri obremenjevanja drugje po državi.
Obremenitve voda in pritiski nanje se stopnjujejo zlasti ob hidroloških sušah. V takih primerih je količina odtoka po državi majhna, potrebe po vodi pa velike. Obdobje takega odtoka je lahko krajše, na primer nekaj dni na leto, lahko pa je tudi dolgotrajnejše. Uporabljen scenarij za sušo predvideva zmanjšanje količine nizkega odtoka za polovico.
V sušnem scenariju se območje intenzivnih virov obremenjevanja še dodatno razširi. V času suš imamo velike pritiske na vode v skoraj vsej vzhodni polovici države, v osrednjem delu z Ljubljansko kotlino in Barjem ter na Primorskem in Krasu. Območja z majhnimi intenzitetami virov obremenjevanja so le še sredogorski in visokogorski predeli države: Alpe, Pohorje, Trnovski gozd, Snežnik in na Kočevskem.
V prihodnje bolj usmerjeno ukrepanje
Rezultati modela SIVOP so ob uporabi različnih hidroloških scenarijev uporabni predvsem za optimiranje ukrepov na območjih s slabim stanjem voda zlasti na tistih vodnih telesih, kjer imamo razpršene vire obremenjevanja. Z rezultati modela lahko optimiramo ukrepe na dveh vodotokih s slabim kemijskim stanjem voda (Sava Vrhovo–Boštanj ter Krka Soteska–Otočec), prav tako lahko ukrepe usmerjeno načrtujemo za glavne vire obremenjevanja na večini od 59 površinskih vodah s slabim ekološkim stanjem.
Model SIVOP je lahko koristen tudi za opredeljevanje ukrepov na podzemnih vodah, zlasti tam, kjer sovpadajo meje uporabljenih hidrografskih območij in vodnih teles.
Prav tako se koristnost modela nakazuje pri opredeljevanju potencialnih območij vodnih virov v prihodnosti. To so območja, kjer je virov obremenjevanja kar najmanj in kjer vode niso ogrožene. Zanimive rezultate pričakujemo tudi pri analizi ogroženosti zavarovanih območij.
Dosedanji rezultati analize razpršenih virov obremenjevanja voda kažejo, da bi lahko z njihovim upoštevanjem nedvomno izboljšali dosedanje načrtovanje ukrepov varstva voda in učinkoviteje izvedli porabo javnega denarja predvsem za temeljne ukrepe varstva voda, ki jih predvideva načrt upravljanja z vodami. Z nadgradnjo tega modela pa bi lahko ukrepe opredelili še natančneje, vse z namenom, da z vloženimi sredstvi dosežemo večje učinke.
Dr. Peter Frantar, Agencija RS za okolje
