Tiskane izdaje
Dobri dve tretjini našega planeta sta zaliti z vodo, a kot kažejo številni podnebni scenariji, bo dvig povprečne temperature, kljub dvigu morske gladine, povzročil še hujše pomanjkanje ustrezne vode, kot marsikje obstaja že danes. Paradoksno bo problem pomanjkanja uporabne vode še zlasti zaostren tam, kjer bo vode preveč, to je na območjih, kjer se bodo silna neurja pojavljala pogosteje kot doslej in z večjo silovitostjo.
Kot ugotavlja nedavno ameriško nacionalno poročilo o oceni podnebja (National Climate Assessment), se najmočnejši orkani, tisti v kategorijah 4 in 5, od leta 1980 pojavljajo čedalje pogosteje, hkrati pa so tudi silovitejši in trajajo dlje. Na vprašanje, koliko so za to krivi naravni vzroki in koliko človekove dejavnosti, znanstveniki še ne znajo odgovoriti. Prepričani pa so, da se bo trend pogostejšega pojavljanja in večje silovitosti neurij še nadaljeval.
Toplejša voda –
V povprečju podnebni modeli napovedujejo, da se bo ob zvišanju povprečne temperature za 2,8 stopinje Celzija nad predindustrijsko raven intenzivnost orkanov v prihodnjih letih povečala za enajst odstotkov. Silovitejša neurja pa bodo območja, kjer bodo divjala, zalila z 20 odstotki več dežja.
Stoletne vode vsako leto?
Zaradi močnejših padavin bo v prihodnje več poplav. Profesor oceanografije Malcolm Bowman z univerze Stony Brook na Long Islandu že napoveduje, da se bo New York moral navaditi na poplavne dni, podobno kot se je na snežene dneve, ko obilni sneg ohromi življenje v velemestu. Strokovnjaki z ameriške uprave za oceane in ozračje NOAA pa opozarjajo, da imajo tako imenovana območja stoletnih voda že odstotek verjetnosti, da bodo okoli leta 2050 poplavljena vsako leto. Omenjena območja so namreč zelo ogrožena zaradi dviga morske gladine, ki se počasi, a vztrajno dviguje. Prav tam je lani divjal orkan Sandy in opustošil obalne kraje v Brooklynu in Queensu, pa tudi vzhodno in južno obalo Staten Islanda, južnega Queensa, južni Brooklyn in južni Manhattan – torej območja, kjer živijo ali delajo milijoni ljudi.
Ena od mnogih raziskav, opravljenih po orkanu Sandy, opozarja, da se je nevarnost poplav na Manhattnu od srede 19. stoletja do danes povečala kar za petino. Strokovnjaki napovedujejo, da se bodo morski valobrani v prihodnje znašli pod vodo vsakih štiri do pet let. V 19. stoletju se je to zgodilo le enkrat na vsakih sto do štiristo let.
Podatki druge raziskave pa kažejo, da se bodo zaradi naraščanja toplogrednih plinov v ozračju ustvarile razmere, primerne za pojavljanje silovitih neurij na vzhodu in jugu ZDA. Številne raziskave dodatno opozarjajo na precejšnje povečanje števila območij, kjer se bodo pojavljala silovita neurja, in to se bo večinoma zgodilo, še preden bo rast svetovne temperature presegla 2 stopinji nad predindustrijsko ravnjo.
Več surove energije za orkane
Eden ključnih dejavnikov, ki sprožajo nevihte, je razpoložljivost tako imenovane surove energije oziroma razpoložljiva konvektivna potencialna energija (CAPE). To je energija, ki jo lahko pridobi določena masa zraka zaradi dviganja, odvisna pa je tudi od tega, koliko je v ozračju vlage in toplote. Je merilo nestabilnosti atmosfere. Čim višji je indeks CAPE, tem večja je energija v zraku (oblaku) in večja je možnost za nastanek močnejših neviht in neurij.
Kot pojasnjuje meteorolog Harold Brooks iz nacionalnega laboratorija za hude nevihte pri NOAA, energija CAPE zalaga nevihte z gorivom za proizvodnjo dežja in toče, navpični dvig zraka pa lahko sproži močne zračne vrtince. Na podlagi številnih analiz je prepričan, da bo z rastjo povprečne temperature ozračja naraščala tudi količina energije CAPE.
Mednarodna skupina strokovnjakov je leta 2008 izračunala, katera mesta na svetu so zaradi dviga morske gladine najbolj ogrožena. Pri izračunih so domnevali, da se bo morska gladina do leta 2070 dvignila za pol metra, upoštevali pa so tudi, da ob nevihtah gladina morja naraste dodatno še za poldrugi meter. Njihova analiza je razkrila, da številnim območjem in velemestom po svetu zaradi dviga morske gladine grozijo poplave, ki utegnejo povzročiti velikansko škodo.
Svetovna dediščina
Kot navaja članek v znanstveni reviji Environmental Research Letters, bo zaradi naraščanja morske gladine prav tako močno ogrožena svetovna dediščina. Sodeč po študiji, objavljeni v tej reviji, je med ogroženimi po vsem svetu kar 9136 najstarejših zgodovinskih območij. Če se bo povprečna temperatura svetovnega ozračja povišala za eno stopinjo Celzija, bo voda v naslednjih dva tisoč letih močno ogrozila 40 od 700 mest na seznamu svetovne dediščine, ki ga je pripravila Organizacija združenih narodov. Če se bo temperatura povzpela za tri stopinje, se bo število močno ogroženih zgodovinsko pomembnih območij na listi svetovne dediščine povečalo na 136. Med njimi bodo tudi Benetke, Istanbul in St. Peterburg.
Ogrožene otoške države
Najbolj so ogroženi nizki otoki v tropskem pasu – nekaterim plat zvona bije že zdaj. Najnovejše poročilo o stanju okolja, ki ga vsakih nekaj let na podlagi številnih raziskav pripravi Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), opozarja, da je zaradi dviga morske gladine kot posledice otoplitve svetovnega ozračja ogrožen obstoj nekaterih atolov. Med desetimi državami z najvišjimi stroški za zaščito obale glede na bruto domači proizvod je po podatkih poročila IPCC kar osem otoških.
Teh otoških držav pa ne ogroža le naraščajoča gladina morja, marveč tudi nekaj manj očitnih vzrokov. Med njimi so oblaki prahu iznad Sahare in območij Azije, silni oceanski valovi, ki sicer nastajajo daleč proč, invazivne rastlinske in živalske vrste, ki so prodrle tja s trgovanjem in turizmom, in naraščajoče število vodnih patogenov, poudarja poročilo IPCC.
Ogroženost nekaterih od teh eksotičnih otokov že izrabljajo turistične agencije, ki ponujajo ogled in bivanje, »preden jih bo zalila voda«. To ne bo jutri, kaj lahko pa se zgodi, da jih otroci, ki se zdaj rojevajo, ne bodo več videli.
Čez 300 let ne bodo več
Če se bo ta trend nadaljeval – in nič ne kaže, da se ne bo – se bo neizogibno precej sedanjih obalnih območij v prihodnjih desetletjih oziroma stoletjih za vedno znašlo pod vodo. Prizadetih bo veliko ljudi. Samo v ZDA, na primer, kar 40 odstotkov prebivalstva živi v obalnih krajih, številka pa je podobna ali večja tudi marsikje drugje po svetu. Kar osem od desetih največjih mest namreč stoji ob morju.
Svet pod vodo prav tako ni varen pred posledicami globalne otoplitve. Najbolj očiten in nazoren dokaz, da vpliv toplogrednih plinov v ozračju seže tudi v globino morja, je sedanje stanje koralnih grebenov. Inštitut za svetovne vire (World Resources Institute) opozarja, da utegnejo do sredine stoletja biti ogroženi že vsi koralni grebeni na našem planetu.
Korale niso dragocene
»Če se bo povprečna temperatura svetovnega ozračja dvignila za več kot dve stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo, korale ne bodo preživele. V tem primeru se namreč ne bodo mogle dovolj hitro obnavljati. To je, ne bodo se mogle hitreje obnavljati, kot bo potekalo njihovo beljenje, in to jih bo uničilo,« svari Inštitut za svetovne vire v svojem poročilu. Tolikšni rasti temperature pa bomo zagotovo priča do konca tega stoletja, če ne že prej – če medtem ne bomo našli načina, kako jo ustaviti.
Propad koral bo po opozorilih omenjenega inštituta in tudi drugih mednarodnih organizacij močno prizadel turizem na koralnih območjih. Avstraliji tako preti, da bo samo zaradi propadanja koral v Velikem koralnem grebenu ob več kot 60 tisoč delovnih mest in da bo imela štiri in pol milijarde evrov škode. Med 27 državami in območji, ki jim grozi škoda zaradi propadanja koralnih grebenov, je dve tretjini malih otoških držav. Najbolj ogrožena zaradi umiranja koralnih grebenov pa sta Haiti in Fidži, navaja Inštitut za svetovne vire.
Pri nevarnostih, povezanih s propadom koralnih grebenov, ne gre le za nevarnost upada biološke pestrosti in s tem izgube možnih virov novih zdravilnih snovi. Koralni grebeni so hkrati tudi naravni braniki pred neurji in erozijo, poudarjajo na inštitutu. S propadom koralnih grebenov bi kar sto držav lahko izgubilo naravno zaščito na okoli 150 tisoč kilometrih svojih obal. Posledice globalne otoplitve torej sežejo daleč in globoko, zaradi njih pa nam ne bo le bolj toplo.
Prihodnjič: Več bo lačnih
