Tiskane izdaje
Vesoljska sonda MRO (Mars Reconnaissance Orbiter), ki kot umetni satelit kroži okoli rdečega planeta, je odkrila, da se sipine na njegovem površju premikajo približno enako hitro kot v puščavah na Zemlji. To je presenečenje, saj je tamkajšnja atmosfera približno stokrat redkejša od naše in tudi veter je temu primerno šibkejši.
Znanstveniki so prej dolga leta razpravljali o vprašanju, ali so sipine na Marsu pretežno relikt davne preteklosti, ko je bilo njegovo podnebje še drugačno, ali ne. Toda v zadnjih dveh letih so si učinkovito pomagali s 65-kilogramsko visokozmogljivo kamero HiRISE (High Resolution Imaging Science Experiment) na krovu vesoljske sonde MRO. In zelo dobro posneli med drugim tiste v udarnem kraterju Noachis Terra (na sliki). S pomočjo kamere so ugotovili, da sipine, debele dobrih 60 metrov, kot jasno definirane enote potujejo prek Marsove pokrajine. »Sedanje izboljšanje našega razumevanja površinske dinamike bo prispevalo k informacijam vitalnega pomena za načrtovanje prihodnjega raziskovanja Marsa z robotskimi vozili in s pristankom človeka na Marsu,« je dejal Doug McCuistion, direktor Nasinega programa za raziskovanje Marsa v Washingtonu.
Za analizo zaporednih posnetkov sipin na planoti Nili Patera so uporabili nov računalniški program, ki so ga napisali njihovi kolegi na raziskovalni univerzi Caltech (California Institute of Technology) v Pasadeni, in z njegovo pomočjo odkrili, da grebeni na vrhu sipin potujejo hitreje od tistih pri vznožju. Na podlagi tega so lahko ocenili tudi volumski pretok peska.
»Novi podatki kažejo, da je veter pri oblikovanju tamkajšnje pokrajine res glavni dejavnik,« je poudaril Jean-Philippe Avouac, vodja raziskovalne skupine na Caltechu. »To je pomembno, ker nam nekaj pove o trenutnem stanju Marsa in o tem, kako planet danes geološko deluje.«
Izračunali so, da če bi kdo stal pri sipini v Nili Pateri in meril premikanje peska eno zemeljsko leto, bi ugotovil, da ga je šlo mimo nekaj več kot 1,53 kubičnega metra, kar približno ustreza količini v peskovniku na otroškem igrišču. »Tega pretoka doslej ni ocenil še nihče,« se je pohvalil Nathan Bridges, strokovnjak za planete na univerzi Johns Hopkins v Laurelu, zvezna država Maryland, ki dela v tamkajšnjem laboratoriju za uporabno fiziko. »S kamero HiRISE smo sicer videli, da sipine potujejo, še vedno pa je bilo vprašanje, koliko peska naj bi se premikalo. Zdaj imamo odgovor.«
