Tiskane izdaje
Pravi čaji so vedno bolj priljubljeni tudi med Slovenci. Pa je pitje večjih količin pravega čaja res vedno zdravo?
Pravi čaj je, takoj za vodo, tudi zaradi osvežujočega okusa, rahlega stimulativnega učinka, nizke cene in bolj ali manj dokazanih ugodnih učinkov na zdravje najpogostejša osvežilna brezalkoholna pijača na svetu. Podatki kažejo, da so največji porabniki pravega čaja Angleži, z letno porabo kar 2,2 kg/osebo, takoj za njimi sledijo Turki in Irci z 2,1 oziroma 2 kg/osebo. Slovenci smo že po tradiciji znani kot porabniki sadnih in zeliščnih čajev, glede na podatke o letni porabi pravega čaja v Avstriji (0,3 kg/osebo) ali Nemčiji (0,7 kg/osebo) pa bi lahko sklepali, da je poraba pravega čaja pri nas podobna.
Od kod aroma, barva in okus?
Značilna barva, aroma in okus čajnih poparkov ter tudi vsebnost sestavin, ki lahko ugodno vplivajo na naše zdravje, so odvisni od vrste čajnih lističev oziroma popkov, ki se uporabljajo za proizvodnjo čaja, ter od stopnje njihove fermentacije. Glede na zadnjo razlikujemo med nefermentiranim zelenim čajem, delno fermentiranim rdečim oziroma oolong čajem in popolnoma fermentiranim črnim čajem.
Poleg teh treh osnovnih bi omenili še rumeni, beli in puerh čaj. Rumenega proizvajajo podobno kot zelenega, le da je postopek fermentacije počasnejši, za proizvodnjo belega in puerh čaja pa uporabljajo tudi drugačne vrste lističev. Za pridelavo nefermentiranega belega čaja se tako uporabljajo le mladi lističi in popki, fermentirani puerh čaj pa je pridelan iz lističev starejših dreves, ki so večji od drugih, prav tako imajo drugačno kemijsko sestavo.
Vsi ljubitelji čaja se bodo strinjali, da se je tudi pri nas ponudba pravih čajev zadnja leta precej povečala. Že v vsaki bolje založeni trgovini dobimo tako črne kot oolong in zelene čaje. Prav tako se povečuje izbor belih, rumenih in puerh čajev.
Pri večini ljudi so zaradi enostavne priprave najbolj priljubljeni čaji, ki jih kupimo v filter vrečkah; v večini trgovin je to tudi najpogostejša oblika pakiranja. Po pogostosti druga oblika so pravi čaji, ki jih kupimo v razsulu, ali kot pravijo mnogi, »na vago«. Izbira takih čajev je največja v čajnih hišah, kjer je mogoče dobiti tudi čaj, stisnjen v opeko.
Čajevec privzema fluor iz zemlje
Čajevec (Camellia sinensis) je ena redkih rastlin, ki lahko privzema fluor iz zemlje. Ta se nato v večjih količinah kopiči predvsem v listih; čim starejši so listi, tem večja je vsebnost fluora v njih. Fluor se med pripravo čajnih poparkov zlahka sprosti v obliki fluoridnega iona, to je tudi edina oblika fluora, ki jo naše telo privzema. Po podatkih iz literature je lahko vsebnost fluora v čajnih poparkih podobna vsebnosti v fluorirani vodi, ki navadno vsebuje 1 mg/l fluorida, lahko pa je znatno večja in presega 7 mg/l.
Z zdravstvenega vidika ima fluor v človeškem telesu nasprotujoči si vlogi. Po eni strani je v majhnih odmerkih esencialen element, saj naj bi imel pomembno vlogo pri zaščiti pred zobno gnilobo, po drugi strani pa lahko stalen vnos večjih odmerkov povzroči pojav zobne fluoroze pri otrocih oziroma kostne fluoroze tako pri otrocih kot odraslih. Znanih je še več drugih stranskih učinkov, kot so preobčutljivostne reakcije, ledvična insuficienca, učinkuje tudi na imunski sistem in na delovanje številnih encimov.
Fluor vnesemo v organizem predvsem s hrano, pitno vodo in napitki ter različnimi pripravki za nego zob in ustne votline, ki pa vplivajo na dnevni vnos le v primeru zaužitja. Primeren dnevni vnos fluora iz vseh virov je 0,05 mg/kg telesne teže za vse starejše od šestih mesecev. Tak dnevni vnos fluora naj bi zagotavljal dobro zaščito pred pojavom zobne gnilobe, po drugi strani pa naj ne bi bil povezan z neželenimi stranskimi učinki. Povprečen odrasel človek, ki tehta 70 kg, tako lahko dnevno zaužije 3,5 mg fluora in s tem ne prekorači ustreznega dnevnega vnosa.
Raziskava na Institutu Jožef Stefan
Na odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo pri Institutu Jožef Stefan se že vrsto desetletij ukvarjamo z analizno kemijo fluora, nepogrešljivo pri temeljnih raziskavah, ki med drugim vključujejo vpliv fluora na zdravje ljudi. Glede na dejstvo, da se poraba pravega čaja med Slovenci povečuje, smo nedavno opravili raziskavo, v kateri smo želeli ugotoviti, kakšen je vnos fluora z nekaterimi pravimi čaji, ki so na voljo ne le v večini slovenskih trgovin, temveč tudi drugod po Evropi.
Čajne poparke različnih zelenih, oolong, črnih in puerh čajev, ki so na voljo v različnih oblikah, smo na analizo pripravili tako, da smo 1 g čaja prelili s 100 ml vrele vode in pustili stati 5 minut, kar je tudi način priprave, ki je najpogosteje naveden na embalaži. Res je sicer, da vsaka vrsta čaja zahteva pripravo poparka z vodo z drugačno temperaturo (navadno nižjo od 100 °C) in različno dolg čas namakanja, vendar je rezultate najlažje primerjati, če so vzorci pripravljeni na enak način. Naj dodamo, da temperatura vode, dokler ima vsaj 60 °C, ne vpliva bistveno na izluževanje fluora iz čaja, poleg tega se že v prvih petih minutah namakanja večinoma sprosti iz čaja več kot 90 odstotkov fluora v obliki fluorida.
Rezultati so pokazali, da je vsebnost fluorida v črnih, oolong in zelenih čajih med 0,44 in 3,55 mg/l. Nekoliko manj ga je, kljub podobni vsebnosti celotnega fluora v čajnih listih, zaradi manj učinkovitega sproščanja fluora med pripravo poparkov v puerh čajih: 0,33–0,55 mg/l. Pomemben vpliv na vsebnost fluorida v čajnih poparkih ima oblika pakiranja čaja. Najmanj so ga vsebovali čaji, ki jih kupimo v razsulu (0,33–1,47 mg/l), precej večja pa je bila količina v tistih, kupljenih v filter vrečkah (0,55–3,55 mg/l).
Previdnost oziroma zmernost ni odveč
S pitjem pravih čajev lahko pripomoremo k bolj zdravemu načinu življenja, vendar je treba izbrati kakovosten čaj in ga uživati v zmernih količinah. Z vsakodnevnim pitjem čaja, ki vsebuje več fluora, je namreč mogoče preseči ustrezen dnevni vnos. V primeru manjše telesne teže ali pitja močnejših čajev lahko tega prekoračimo tudi z uživanjem nekaterih bolj kakovostnih čajev.
Posledice kroničnega vnosa prevelikih količin fluora v telo s pitjem pravega čaja so znane in dokumentirane, kljub temu pa pogosto spregledane, zato bi bilo smiselno uvesti smernice, ki bi zakonsko omejevale preveliko vsebnost fluora v pravih čajih, ki so naprodaj.
Alenka Koblar, Maja Ponikvar Svet, Institut Jožef Stefan, Ljubljana
