Prepoznavanje raka glave in vratu

Le prehodne spremembe v ustih, nosu, žrelu - ali prikriti rak?

čet, 30.06.2011, 20:00
Tveganje za nastanek raka glave in vratu je pri kadilcih kar za desetkrat večje kot pri nekadilcih. Prav tako je tveganje za nastanek novega malignega tumorja med ljudmi, ki so že preboleli eno vrsto raka in so aktivni kadilci, petkrat večje kot med nekdanjimi kadilci ali nekadilci. Tveganje za razvoj raka glave in vratu bistveno zvišata sočasno čezmerno uživanje alkohola in kajenje. Ta rak se sicer pojavlja pri moških trikrat pogosteje kot pri ženskah, najpogosteje po 50. letu starosti. V registru raka tudi ugotavljajo, da pogostnost raka glave in vratu v Sloveniji sovpada s krajevno razporeditvijo vinorodnih območij.

Kje ste slišali za izraz rak glave in vratu? Katere dele telesa prizadene? Kateri simptomi in znaki lahko opozarjajo na to bolezen? Poznate dejavnike tveganja za njen nastanek in razvoj? To je le nekaj primerov iz obsežne mednarodne raziskave, imenovane About face, ki so jo izvedli v sedmih evropskih državah, pred kratkim pa tudi v Sloveniji, da bi, kot je očitno iz vprašanj, ugotovili, kolikšna je ozaveščenost o teh ne ravno redkih, a hudih in pogosto spregledanih oblikah rakavih bolezni.

Rak glave in vratu se na teh delih telesa pojavlja v različnih oblikah. Tumorji lahko nastanejo v zgornjem delu dihalne in prebavne poti, to je v nosu in obnosnih votlinah, na ustnicah, v ustih, žrelu ali grlu, lahko se pojavijo tudi na velikih žlezah slinavkah. Glede na mesto nastanka jih strokovnjaki opisujejo kot predušesni, podjezični ali podčeljustni tumorji. Več kot 90 odstotkov teh tumorjev zraste iz maligno spremenjenih celic sluznice, ki prekriva naštete organe, zato so strokovno opredeljeni kot ploščatocelični karcinomi.

Bolezen je ena pogostejših oblik raka v Evropi in svetu, vsako leto odkrijejo najmanj pol milijona novih primerov. Pri moških je po pogostnosti na petem mestu, na sedmem pa pri obeh spolih skupaj. V Sloveniji v zadnjem obdobju zboli približno 450 bolnikov na leto.

Največje tveganje – 
kajenje in alkohol

Kot je v stroki že dolgo znano, sta najpomembnejša dejavnika tveganja za nastanek raka na glavi in vratu čezmerno pitje alkoholnih pijač in kajenje. Učinka tobaka in alkohola delujeta povezano in prispevata skupaj od 75 do 90 odstotkov vseh primerov raka v predelu ust. Vendar lahko bolezen sprožijo še drugi dejavniki, na primer poklicna izpostavljenost lesnemu prahu in niklju, ki jo povezujejo z nastankom raka nosne in obnosnih votlin, izpostavljenost azbestu pa z nastankom raka v grlu.

Znana je tudi povezava med okužbo z epstein-barrovim virusom in nastankom raka v nosu in žrelu ter med humanim papiloma virusom (HPV) in nastankom raka v ustih in žrelu. Verjetno manj znan je podatek, da vračanje kisline iz želodca v požiralnik in grlo, to je refluksna bolezen, okvarja sluznico in prav tako povečuje tveganje za nastanek raka v grlu. V ustnem delu žrela so za nastanek raka lahko krivi tudi slaba ustna higiena, mehanično draženje zaradi slabega prileganja zobne proteze, uporaba neprimernih ustnih osvežilnih tekočin in drugo.

Zgodnja prepoznava bolezni je bistvena za bolnikovo usodo. Na začetni stopnji razvoja so tumorji večinoma dobro ozdravljivi, v napredovalih fazah pa so uspehi mnogo slabši. Da bi bolj natančno ugotovili, kako dobro – oziroma slabo – ljudje poznajo dejavnike tveganja za nastanek raka glave in vratu, znake in simptome te bolezni, dele telesa, ki jih prizadene, ter posledice zdravljenja, so raziskavo About face izvedli v sedmih evropskih državah – Franciji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Španiji, Švedski in Veliki Britaniji. Nekaj za tem pa so isti vprašalnik, preveden in prirejen, uporabili še za izvedbo raziskave v Sloveniji. Po enakih merilih so vanjo vključili naključno izbrane prebivalce in bolnike s to boleznijo.

Nekaj vemo, marsičesa ne...

Kot je v povezavi s to anketo, opravljeno v Sloveniji, pojasnila izr. prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., so naključno izbrane osebe in bolnike spraševali o tem, ali poznajo izraz rak glave in vratu, o virih informacij o teh boleznih, o delih telesa oziroma organih, ki jih prizadenejo te vrste raka, simptomih in poznavanju dejavnikov tveganja ter posledicah zdravljenja. Med drugim se je izkazalo, da pri nas ljudje na splošno bolj poznajo že sam izraz rak glave in vratu kot v primerljivih državah; razmerje je nam v prid s 50,3 proti 23 odstotkom. Tretjina vprašanjih je pravilno ocenila, da pri nas za rakom glave in vratu zboli več kot štiristo ljudi na leto, preostali, ki so navedli, da jih zboli manj kot sto, pa to nevarnost precej podcenjujejo. Anketa je potrdila, da na splošno ljudje največ informacij o bolezni(h) dobijo iz medijev, v zadnjem času tudi s spleta.

Prepoznavanje posameznih simptomov kot značilnih za raka glave in vratu je precej podobno v Sloveniji in po Evropi, le težave pri žvečenju in požiranju so vprašani Slovenci prepoznali kot značilen znak za to vrsto raka v več kot 71 odstotkih, kar je dvakrat pogosteje kot v študiji About face.

Sodelujoči v slovenski raziskavi so nekoliko bolje kot anketiranci v drugih evropskih državah poznali dejavnike tveganja za nastanek raka glave in vratu, to so kajenje, uživanje alkohola, starost nad 40 let, pretirano sončenje, okužba s HPV in spol (moški). Vendar pa so večkrat navedli tudi dejavnike tveganja, ki niso udeleženi pri nastanku raka glave in vratu. To so, kot so (napačno) naštevali, pogosti prehladi, uživanje pekoče hrane, uporaba ličil in podobno.

Večina vprašanih je prav tako napačno menila, da rak glave in vratu prizadene tudi možgane, ščitnico in požiralnik. Tako razmišljanje v povezavi s splošnim pojmom – rak glave in vratu – ni povsem nepričakovano, a je treba upoštevati veljavno strokovno opredelitev.

Pomanjkljivo 
širše ozaveščanje

Po besedah Hočevar Boltežarjeve je mogoče ugotoviti, da ljudje pri nas v nekaterih elementih nekoliko bolje poznajo raka glave in vratu in nekatere dejavnike tveganja za nastanek te bolezni kot v omenjenih sedmih evropskih državah, vendar se to nanaša bolj na lastne izkušnje bolnikov in njihovih svojcev, manj pa na dodatno izobraževanje o bolezni in programe širšega ozaveščanja. Evropska raziskava About face in slovensko preverjanje poznavanja raka glave in vratu potrjujeta, da je ozaveščenost o tej bolezni zelo slaba.

Gotovo je razlog tudi to, da večina rakov na primer v ustni votlini v zgodnjih stadijih skoraj z ničimer ne opozarja nase. Šele ko bolezen napreduje, se pojavijo simptomi, kot so razjede ali rane v ustih, trajne bele (levkoplakija) ali rdeče (eritroplakija) lehe v ustih, bula ali zadebelitev v ustih, žrelu ali na jeziku, težave z žvečenjem ali požiranjem in na novo nastala trdovratna bolečina.

Raki v nosnem delu žrela se pokažejo pozno, ker v zgodnjih stadijih ne povzročajo simptomov, predel nazofarinksa (to je nosni del žrela) pa ni zlahka viden. Pogoste so zamašenost nosu in bolečine v ušesu, ponavadi le na eni strani, drugi simptomi pa so bolečine, težko dihanje skozi nos, izcedek iz nosu in gluhost na eni strani.

Na raka v nosni in obnosnih votlinah lahko opozarjajo zamašenost obnosnih votlin (sinusov), ki ne mine, kronične okužbe sinusov, ki se ne odzovejo na zdravljenje z antibiotiki, krvavitev iz nosu, pogosti glavoboli, oteklost ali druge težave z očmi, bolečine v zgornji čeljusti oziroma zobeh ali težave z zobno protezo.

Otekanje pod brado in okrog čeljusti, omrtvelost ali ohromelost obraznih mišic, bolečina v obrazu, bradi ali vratu, ki ne mine, so lahko znak za raka slinavke, dolgotrajne bolečine v ušesu pa (seveda ne nujno) za raka v ustnem in grlnem delu žrela. Težave pri dihanju ali govorjenju, pogosti glavoboli, bolečine ali zvonjenje v ušesih in težave s sluhom so včasih povezane z rakom nosnega dela žrela, ob dolgotrajnih bolečinah pri požiranju ali bolečinah v ušesu je treba pomisliti na morebitnega raka v grlu.

Niso videli obsežne 
rakaste rašče na uhlju?

Opisani dolgo prikriti znaki za različne vrste raka na oziroma v glavi in vratu ne smejo biti opravičilo za (pre)pozno odkrivanje teh bolezni, so opozorili specialisti za posamezna področja z različnih klinik oziroma ustanov na nedavni istoimenski učni delavnici v UKC v Ljubljani. Vendar pa, so še opozorili, v nekaterih primerih ne gre samo za dolgo prikrite znake.

Zgovorna je bila klinična slika bolnika, ki so ga (naposled) pripeljali na terciarno medicinsko institucijo z obsežnim, na daleč vidnim ploščatoceličnim rakom, razraslim čez skoraj celoten uhelj, z vraščanjem tumorsko spremenjenega tkiva v notranjosti glave in ohromitvijo spodnje veje obraznega živca. Svojci in očitno tudi zdravniki, ki so starejšega bolnika zdravili zaradi drugih bolezni, rašči na uhlju mesece niso posvečali pozornosti...

Nazoren je bil tudi primer bolnika srednjih let, ki se mu je ploščatocelični rak razrasel po gibljivem zadnjem delu jezika in se čez celoten koren razvil že v srednjem in spodnjem delu žrela. Ob obisku zdravnika pred približno osmimi meseci je po enostavnem pregledu (orofaringoskopiji) dobil diagnozo – vnetje žrela...

Vzrokov za hujše zaplete zaradi pozne diagnoze je, kot še ugotavljajo, več. Neredko pride bolnik pozno k zdravniku bodisi zato, ker ne posveča dovolj pozornosti že omenjenim spremembam, ali pa se boji, da ima raka, in odloži pregled. Poleg tega lahko družinski zdravnik bolnika neustrezno obravnava, kar pomeni, da ne opravi predvidene diagnostike oziroma ga ne napoti k ustreznemu specialistu.

Napredek pri zdravljenju 
s tarčnimi zdravili

Kar zadeva zdravljenje raka glave in vratu, se tradicionalno uporabljajo trije načini, kirurgija, obsevanje in kemoterapija. V zadnjem času se tudi na tem področju vedno bolj uveljavljajo biološka zdravila, predvsem pri napredovalem raku ali ponovitvi bolezni. Nova zdravila za raka glave in vratu delujejo na specifično molekularno tarčo v celici, tako da jo blokirajo in zavrejo rast malignih celic.

Ena glavnih takšnih tarč pri raku glave in vratu je receptor na površini tumorskih celic, ki je potreben, da se te celice razmnožujejo in da tumor raste. Imenuje se receptor za epidermalni rastni dejavnik EGFR. Zdravilo, ki ga zavira, je monoklonsko protitelo cetuksimab/erbitux in v kliničnih raziskavah so dokazali njegovo učinkovitost skupaj s sočasno radioterapijo pri zdravljenju lokalno ali področno napredovale bolezni, v primerih, ko se je bolezen ponovila ali so se pojavili oddaljeni zasevki, pa skupaj s kemoterapijo.

Uspešnost zdravljenja je – kakor velja za vse bolezni – na splošno bistveno boljša pri začetnih oblikah kot pri napredovalem raku. Predvsem obsežni kirurški posegi, prav tako obsevanje in druge oblike zdravljenja so povezani z veliko neželenimi posledicami. Povzročajo težave pri običajnih življenjskih funkcijah, kot so hranjenje, govor in dihanje, včasih tudi spremenijo zunanji videz bolnika, kar vse poslabša kakovost življenja.



 

Prijavi sovražni govor