Razširjene vene, prezrta težava, ki greni življenje

Poletni čas, primeren za počitek, sproščujoče športne in druge dejavnosti na prostem, je za marsikaterega odraslega mučno obdobje zaradi težkih, oteklih in bolečih nog. Težavam botrujejo motnje v venskem pretoku, kar se najprej kaže z značilnim vidnim prepletom rdeče-modrih žilic, napredovanje bolezni pa lahko privede do trdovratnih golenskih razjed.

Na skrb vzbujajoče velik obseg takšnih, pogosto dolgo spregledanih težav, ki so povezane z dednostjo, starostjo in življenjskim slogom, opozarjajo zdravniki dermatovenerologi. V novejšem času pa v zvezi s tem prevladuje stališče, da bi bilo treba za zgodnejše odkrivanje dodatno usposobiti in s priročno diagnostiko opremiti tudi zdravnike splošne oziroma družinske medicine.

Tudi iz letošnje, pred kratkim dokončane ozaveščevalne akcije, v kateri je sodelovalo deset slovenskih zdravstvenih ustanov in kjer so dermatovenerologi pregledali več sto bolnikov, je mogoče sklepati, da se obsežna in resna bolezen ne obravnava dovolj učinkovito. Neredki posamezniki niso pozorni na znake zgodnjih motenj v venskem obtoku, jih podcenjujejo, odlašajo z obiskom pri zdravniku oziroma ne upoštevajo preventivnih priporočil. Po drugi strani ustrezno specialistično obravnavo ovirajo kadrovske in druge omejitve.

Različne analize pa kažejo, da ima pri nas kar vsak drugi prebivalec po petdesetem letu starosti blage ali hujše težave zaradi ven na nogah. Bolezen se najpogosteje začne z občutkom težkih in bolečih nog, z bolečinami vzdolž ven ali večernim otekanjem na hrbtišču stopal ozirom okrog gležnjev, kar se v toplem vremenu neprijetno stopnjuje. Ko se začetne tanke mrežaste vene razširijo, zvijugajo in izbočijo, nastanejo prave varice, pri nadaljnjem napredovanju venskega popuščanja pa se lahko razvijejo rane in drugi zapleti na koži goleni.

Oslabljene zaklopke

Kronična bolezen ven nastane zaradi motenj v venskem obtoku, k temu pa med drugim pripomorejo daljše stanje ali sedenje, pri katerem teža krvi postopno širi vene. Žilna stena in venske zaklopke se pri mladem in zdravem organizmu takšnemu pritisku uspešno upirajo, sčasoma pa izgubijo prožnost, zaklopke in stene oslabijo, to pa oteži pretok krvi proti srcu in privede do motenj v venskem pretoku.

Tako se čez čas razvije kronična venska bolezen, za katero je značilno vnetje venskih sten ter drugih tkiv, ki jih obdajajo. Ko namreč v venah na nogah kri zastaja, bele krvničke prehajajo skozi vensko steno v tkiva, to je mišičje, maščevje in kožo ter tam sproščajo snovi, ki povzročajo kronično vnetje tkiv.

Kot pove že beseda, se kronična bolezen ven nikoli ne pozdravi sama od sebe. Brez ustreznih ukrepov se stanje le še slabša, zato naj bi ljudje poiskali zdravniško pomoč takoj, ko na nogah opazijo in občutijo prve simptome, predvsem pekoče, tope bolečine, oslabelost, utrujenost, srbenje, občutek težkih nog, nemirne noge in mišične krče.

Če zdravnik potrdi, da gre za kronično bolezen ven, bo zdravljenje odvisno od tega, kako je bolezen že napredovala in kakšne težave ima bolnik. Na začetku ponavadi svetujejo kompresijsko zdravljenje, se pravi nošenje kompresijskih nogavic oziroma povojev.

Zdravila in laser

Bolezen zdravijo s tako imenovanimi venoaktivnimi zdravili. Ta sredstva, kakršno je na primer detralex in še nekatera druga, zmanjšujejo aktivacijo belih krvničk, ki sprožijo vnetje v venah in krepijo napetost venske stene. Tako neposredno zmanjšajo simptome, izboljšajo stanje ven in upočasnijo napredovanje bolezni.

Pri določenih stanjih je primerna sklerozacija ven, kjer ob podpori ultrazvoka v varice vbrizgajo sklerozacijska sredstva. S tem postopkom je mogoče zdraviti tako velike kot manjše varice in mrežaste vene. Kadar so varice zelo razširjene in je nujen kirurški poseg se ta lahko opravi z endovenskim, torej znotrajžilnim pristopom s pomočjo laserja. Pri posegu, ki se opravi v lokalni anesteziji s pomočjo laserske ali radiofrekvenčne energije, se razširjena varica zapre z njene notranje strani.

Je mogoče bolezen preprečiti?

Strokovnjaki poudarjajo, da vsak posameznik lahko znatno poskrbi za preprečevanje ali zmanjševanje dejavnikov tveganja oziroma poslabšanja bolezni. Pri tem omenjajo vse že znane ukrepe, ki so sicer pomembni za zdravje in dobro počutje. To je zmanjšanje čezmerne telesne teže, nošenje primerne obutve in udobnih oblačil in drugo. Izogibali naj bi se tudi dolgotrajni izpostavljenosti virom toplote in, kolikor je mogoče, hormonskim motnjam.

Kadar se motečim dejavnikom okolja v nekaterih poklicih ali v določenih stanjih in življenjskih obdobjih ni mogoče izogniti, na primer pri dolgotrajnem stoječem položaju na delovnem mestu, med daljšimi potovanji z javnim prevozom, pri dedni pogojenosti, hormonskih spremembah med nosečnostjo ali menopavzo, so priporočljivi različni nadomestni ukrepi. Med temi so hoja najmanj 40 minut na dan, kolesarjenje, plavanje in drugi vzdržljivostni športi. Vendar naj se bolniki izogibajo napornim športom, ki povzročajo nenaden pritisk na vene, kot sta tenis ali squash, in vsem dejavnostim, ki zahtevajo prenašanje težkih bremen. Poleg tega je za varovanje pred vsemi kroničnimi motnjami priporočljiva tudi uravnotežena prehrana z veliko vitamini in minerali ter malo maščobami ali rafiniranimi sladkorji.

Športni korak, kolo, smuči

Primerna telesna dejavnost in hoja zmanjšata venski pritisk v stopalih in golenih, povečata venski pretok proti srcu in zmanjšata otekanje nog. Stopalo, polno drobnih ven, deluje kot prava črpalka. Ob vsakem koraku gibanje podplata požene kri v peto in meča, krčenje mišic nog pa naprej proti srcu. Zelo primerni športi so hitra hoja, tek, tek na smučeh, kolesarjenje, golf, ples in plavanje, strokovnjaki pa odsvetujejo športe, pri katerih človek poskakuje na mestu ali se na hitro ustavlja. Sunkoviti gibi pri takih športih povzročajo neenakomeren ponavljajoč pritisk na venski sistem. Vene se zato razširijo, kar upočasni venski pretok.

Neposredno izpostavljanje nog visoki temperaturi je škodljivo, ker povzroča razširitev ven. Takrat se težave, kot so občutek težkih, utrujenih in napetih nog, še povečajo. Ljudje, ki jim grozijo težave z razširjenimi venami ali že imajo kronično bolezen ven, naj se izogibajo pretirani vročini in izpostavljanju soncu. In nasprotno, mraz prija venam, ker jih krči. Zato tuširanje nog s hladno vodo pospeši delovanje ven, zmanjšuje občutek težkih nog in ublaži bolečino. Je pa pomembno pravilno hladno tuširanje nog. Začne naj se pri gležnjih, nato pa se približno minuto do dve postopno nadaljuje navzgor po nogah proti stegnom. Zelo priporočljiva je hoja po primerno hladni vodi, saj idealno združuje dobrodejen hlad in fizične aktivnosti.

Skladno s priporočili za zdrav življenjski slog, tudi za preprečevanje bolezni ven, strokovnjaki svetujejo, naj bo v prehrani dovolj vlaknin in čim manj malo nasičenih maščob, kakršne so v maslu in rdečem mesu. Tako naj bi se izognili dvema pomembnima povzročiteljema visokega venskega tlaka, zaprtju in čezmerni telesni teži. Izogibali naj bi se snovem, ki delujejo spodbujevalno, to so čaj, kava, in nezdravim razvadam, kot sta zloraba alkohola in kajenje. Priporočajo pa pitje litra in pol vode na dan.

Kot je bilo že omenjeno, zdravniki odsvetujejo pretesna oblačila, ko so preozke hlače, stezniki, pasovi pa tudi kratke nogavice s pretesno elastiko, ki lahko stiskajo vene in zavirajo pretok krvi ter še poslabšajo otekanje goleni. Znano je tudi, da čevlji z visoko peto zmanjšajo površino, s katero se stopalo dotika tal, s tem pa se zmanjša tudi delovanje mišičnih črpalk, ki pri hoji črpajo kri iz ven proti srcu. Tudi to poslabša pretok oziroma pripomore k zastajanju krvi v venah. Prav tako pa niso najbolj priporočljivi čevlji s povsem ravnimi podplati, ker čezmerno povečajo površino in zato pri hoji ni zadosten venski pritisk; tega naj bi pomagala ustvariti obuvala s peto med 2 in 4 cm.

Razgibavanje pred spanjem

Med vsakodnevnimi koristnimi nasveti strokovnjaki omenjajo še preproste razgibalne vaje pred spanjem. Učinkovito in preprosto je gibanje z nogami, ki posnema vožnjo s kolesom. Podobno koristne so številne druge vaje za izboljšanje venskega obtoka, ki jih je mogoče opravljati sede ali stoje. To je razgibavanje sklepov prstov nog, gležnjev in sklepov stopal, zadnjih in sprednjih mišic goleni ter velikih sklepov. (Vaje so v sliki in besedi podrobneje predstavljene tudi na spletni strani www.bolezni-ven.si)

Pred spanjem nekaterim bolnikom z motnjami venskega obtoka olajša težave med nočnim počitkom podlaganje nog tako, da ležijo od 10 do 15 centimetrov višje. Nog naj tudi ne bi preveč pokrivali, da bi se izognili nepotrebnemu pregrevanju. Vsekakor pa je koristna tudi masaža nog in stopal v smeri proti stegnom. Tako sledi naravni smeri venskega pretoka, poveča hitrost kroženja krvi v smeri proti srcu. Tudi pručka ali kakšna druga primerna podlaga pod nogami med počitkom olajša pritisk v venah in noge postanejo lažje. To strokovnjaki še posebej svetujejo starejšim bolnikom, ki težje hodijo. Vsaj trikrat na dan naj noge dvignejo in jih za 20 minut podložijo s pručko.