Prejšnji teden so pri Applu v svojem značilnem pompoznem slogu predstavili iPad, tablični računalnik, o katerem se je po računalniških kuloarjih, pa tudi drugje šušljalo že skoraj eno leto in s katerim naj bi Apple postavil nov mejnik v osebnem računalništvu. Bo res?
Bill Gates se je zmotil
Tablične računalnike - svoje ime so dobili po tistih tablicah, ki so jih nekoč, ko so bili zvezki še dragi, uporabljali v šolah za učenje pisanja in računanja - poznamo že veliko let. Prenosniki brez tipkovnice so lažji od klasičnega prenosnika, pisanje in risanje po na dotik občutljivem zaslonu pa je za marsikatero opravilo primernejše od tipkanja. Pred desetimi leti je Bill Gates ob predstavitvi Microsoftovega operacijskega sistema za tablične računalnike navdušeno dejal, da bodo čez pet let najbolj priljubljena različica osebnih računalnikov.
Če se ozremo naokoli, vidimo, da se je zmotil. Tablične računalnike sicer videvamo v bolje opremljenih skladiščih in še kje, kjer pri delu računalnika ne moremo odložiti na mizo, povprečni uporabniki ali recimo poslovneži pa se zanje večinoma ne odločajo. Vzrokov je več. Zaradi na dotik občutljivega zaslona so dražji od enako zmogljivih prenosnikov, pisanje daljših besedil je z njimi težje, pa tudi uporabniški vmesnik ni tako dodelan, da bi prepričal morebitne uporabnike. A vse to naj bi se zdaj spremenilo. Vsaj tako so prepričani pri Applu.
In kakšna je jabolčna tablica?
Tablični računalnik iPad je s 24 x 19 cm nekaj večji od papirnatega formata A5. Debel je dober centimeter in tehta približno tričetrt kilograma. Verjetno največja prednost pred dosedanjimi tabličnimi računalniki je zaslon z ločljivostjo 1024 x 769 pik in občutljivostjo na več dotikov sočasno, tako kot pri recimo iphonu in nekaterih drugih pametnih telefonih. To namreč omogoča naprednejši in za rabo preprostejši uporabniški vmesnik.
Druga prednost je razmeroma ugodna cena. Osnovni model bo v Združenih državah na voljo že za 500 dolarjev (v Evropi bo verjetno stal prav toliko evrov). A razmeroma nizko ceno so dosegli na račun precej omejenih računalniških zmogljivosti. Ipad vsaj v svoji prvi različici ne bo omogočal večopravilnosti, torej dela z več programi sočasno. Verjetno še bolj moteče bo, ker ne bo podpiral tehnologije Flash, zato bo prikaz marsikatere spletne strani precej okrnjen. Osnovni model bo imel samo 16 gigabajtov pomnilnika in bo brez povezave s telefonskim omrežjem, samo z brezžičnim računalniškim vmesnikom wi-fi. Polno opremljen ipad (64 GB, GSM, UMTS, GPS ...) bo z dobrimi 800 dolarji že precej dražji.
Težko je biti pameten ...
Tablični računalnik iPad bo mogoče kupiti šele čez nekaj mesecev, tako da lahko za zdaj na podlagi tehničnih podatkov samo bolj ali manj poučeno ugibamo, kako se bo izkazal v resničnem življenju. Nedvomno bo najbolj blestel v vlogi osebnega predvajalnika najrazličnejših elektronskih vsebin. Za udobno brskanje po spletu imajo na primer pametni telefoni in žepni računalniki premajhen zaslon.
Zelo dobro se bo izkazal tudi v vlogi bralnika e-knjig, zlasti pri branju ilustriranih revij ali recimo stripov v barvah, kjer bralniki e-knjig s črno-belimi zasloni e-ink bolj ali manj odpovedo, klasični prenosniki pa so preokorni, da bi z njimi v naročju udobno brali spletno izdajo svoje najljubše revije.
Ipad se bo dobro izkazal tudi pri gledanju filmov, saj podpira tudi video visoke ločljivosti (720p). Enako velja tudi za ogled fotografij, ki jih bo mogoče z ipadom tudi preprosto obdelovati. Manj dobro se bo izkazal pri pisanju daljših besedil. Na zaslonu bo sicer dovolj prostora za še kar veliko zaslonsko tipkovnico, kako bo videti tipkanje nanjo, pa je za zdaj še težko zanesljivo reči.
Nekateri poznavalci opozarjajo, da bo z ipadom sicer res mogoče početi marsikaj (uporabljali bomo lahko na primer vse programe, orodja, pripomočke in igre, narejene za iphone), a vse to bomo lahko počeli tudi z iphonom ali katerim drugim od zmogljivejših pametnih telefonov. Marsikatero opravilo, pri katerem pride prav večji zaslon, bo seveda z ipadom udobnejše, a na račun tega, da bomo morali imeti ves čas pri roki napravo, ki je prevelika za v žep.
Pri prenosnih računalnikih brez kompromisov žal ne gre. Pametni telefoni so priročni, a imajo premajhen zaslon za udobno delo. Klasični prenosniki so zmogljivi, a preveliki in pretežki, da bi jih imeli vedno pri roki. Ipadov kompromis med velikostjo, priročnostjo in zmogljivostjo bo nedvomno prepričal mnoge uporabnike, vprašanje pa je, ali bo takšnih dovolj, da bomo lahko čez leto ali dve govorili o še enem velikanskem jabolčnem uspehu. Pozabiti ne smemo niti na tekmece, ki že obljubljajo še boljše napravice, kako se bo v resničnem življenju izkazal novi rod elektronskih tablic, pa boste lahko prebrali takoj, ko nam bo prva prišla v roke.
Iz priloge Vikend