Tiskane izdaje
Raziskavo so opravili raziskovalci Scrippsovega inštituta za oceanografijo, ameriškega Nacionalnega centra za raziskave ozračja (NCAR) in Središča za podnebje (Climate Central). Kot pišejo v članku, objavljenem v najnovejši številki znanstvene revije Nature Climate Change, bi se lahko z zmanjšanjem izpustov kratkoživih onesnaževalcev ozračja izognili potencialno nevarnemu dvigu morske gladine, pa čeprav nam ne bi hkrati uspelo zmanjšati tudi izpustov ogljikovega dioksida. Po njihovih ugotovitvah bi zmanjšanje izpustov zgolj treh plinov in delcev saj z razmeroma hitrim krogotokom v ozračju lahko začasno ustavilo rast dviga morske gladine za četrtino do polovice.
»Ugotovitve naše raziskave kažejo, da lahko bistveno zmanjšamo ogroženost nizkoležečih obalnih območij, če se hitro lotimo omejitve izpustov le peščice plinov, s katerimi zdaj onesnažujemo ozračje,« opozarja vodilni avtor članka Aixue Hu z NCAR. Vodja same raziskave Veerabhadran Ramanathan s Scrippsovega oceanografskega inštituta pa pojasnjuje, da ob stabiliziranju koncentracij ogljikovega dioksida in zmanjšanju emisij kratkoživih onesnaževalcev v ozračju nikakor ni prepozno za zmanjšanje stopnje segrevanja in zmanjšanje dviga morske gladine. »Velik delež, ki ga predstavljajo ti kratkoživi onesnaževalci, nam vliva upanje, da bo to mogoče storiti, saj imamo na voljo tehnologije za drastično zmanjšanje izpustov teh plinov.«
Usodni odvečni centimetri
Zaradi taljenja ledenikov in ledenih plošč in širjenja oceanov kot posledice segrevanja se gladina morja v zadnjem času v povprečju vsako leto poviša za tri milimetre, kar se zdi zanemarljivo malo. Toda če se bo sedanja otoplitev nadaljevala, se bo morska gladina v tem stoletju po napovedih mednarodnega panela ZN za podnebne spremembe povišala za 18 do 59 centimetrov. Te napovedi so iz leta 2007 in že zdaj so po presoji nekaterih znanstvenikov preblage. A kakorkoli, že teh nekaj deset centimetrov višja gladina morja pomeni, da bo marsikatero sedanje gosto poseljeno obalno območje poplavljeno.
Kljub temu tveganju pa mednarodna skupnost še vedno ni dosegla sporazuma o zmanjšanju izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida. Prav zato so se raziskovalci v tej raziskavi osredotočili na izpuste štirih drugih toplogrednih onesnaževalcev, in sicer na metan, troposferski ozon, hidrofluoroogljike in saje. Ti plini in delci ostanejo v zraku od tedna do deset dni. Na podnebje vplivajo hitreje kot ogljikov dioksid, ki se v ozračju zadrži cela stoletja.
Ramanathan je s svojim raziskovalnim kolegom Yangyang Xujem v prejšnjih raziskavah ugotovil, da bi znatno zmanjšanje izpustov teh kratkoživih toplogrednih plinov že od leta 2015 lahko zmanjšalo otoplitev za polovico do leta 2050. To zmanjšanje izpustov pa bi po ugotovitvah raziskovalcev bistveno upočasnilo dvig morske gladine. Izračunali so, da bi naraščanje gladine morja lahko do leta 2100 zmanjšali za 22 do 42 odstotkov, odvisno od doseženega zmanjšanja izpustov omenjenih toplogrednih plinov in delcev.
Učinek pa bo odvisen tudi od hitrosti ukrepanja oziroma od tega, kdaj se bomo lotili zmanjševanja teh izpustov. Če bomo z ukrepi odlašali recimo do leta 2040, bomo dosegli le tretjino siceršnjega vpliva na upočasnitev dviga morske gladine do leta 2100. Če pa bi bili sposobni zmanjšati tako izpuste ogljikovega dioksida kot izpuste omenjenih štirih toplogrednih plinov in delcev, bi se celoten dvig morske gladine do leta 2100 zmanjšal najmanj za 30 odstotkov, sklepajo avtorji raziskave.
Pri teh napovedih in izračunih raziskovalci raje navajajo, za koliko bi se spremenil dvig morske gladine v odstotkih, ne v centimetrih, saj je še veliko negotovosti glede naraščanja temperature v prihodnosti in njegovega vpliva na dvig morske gladine. Ena od soavtoric študije Claudia Tebaldi z ustanove Središče za podnebje dodaja: »Z našo raziskavo nikakor nočemo zapostaviti dolgoročnega pomena zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida, pač pa želimo opozoriti, da so možni in po pomenu bistveni tudi takojšnji učinki zmanjševanja izpustov kratkoživih toplogrednih plinov in delcev. Če bi se lotili tega ukrepa, bi imela obalna območja več časa za pripravo na rastočo gladino morja. Kot smo se lahko prepričali nedavno, so nevihte na gosto poseljenih območjih ameriške vzhodne obale pokazale, kako zelo pomembne so te priprave, hkrati z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.«
Da so lahko izračunali učinke zmanjšanja izpustov kratkoživih toplogrednih plinov na dvig gladine oceanov, so raziskovalci uporabili sistemski model Community Climate v NCAR, podatke pa so obdelali tudi z računalniškimi modeli, ki simulirajo povezave med podnebjem, ogljikom in geokemijo. Prav tako so se oprli na ocene, kakšni bodo izpusti toplogrednih plinov v prihodnosti, in sicer po različnih družbenih in gospodarskih scenarijih, seveda pa so upoštevali tudi ugotovitve računalniških modelov taljenja ledu in posledičnega dviga morske gladine. Predpostavili so, da smo v nekaj desetletjih sposobni zmanjšati izpuste omenjenih štirih kratkoživih toplogrednih plinov in delcev v zraku za 30 do 60 odstotkov. Takšna je namreč ocena ekonomistov z avstrijskega Mednarodnega inštituta za aplikativne sistemske analize (IIASA na Dunaju), ki je ena od vodilnih raziskovalnih institucij za proučevanje vpliva gospodarskih dejavnosti na podnebne spremembe.
»Seveda pri tem ne bi smeli pozabiti, da je dolgoročno ogljikov dioksid še vedno glavni dejavnik dviga morske gladine,« poudarja Waren Washington, znanstvenik z NCAR, ki je tudi sodeloval v raziskavi. »Zelo pomembno pa je, kar nam je pokazala raziskava, da lahko z zmanjšanjem teh drugih izpustov zares vplivamo na zaustavitev dviga morske gladine že v prihodnjih nekaj desetletjih.«
Ogrožena območja
Katere kraje dvig morske gladine najbolj ogroža? Na pogled majhen dvig ima lahko dramatične posledice. Več kot 600 milijonov ljudi po svetu živi na obalnih območjih, ki ležijo manj kot 10 metrov nad morsko gladino. Kar dve tretjini svetovnih mest, ki imajo več kot 5 milijonov prebivalcev, je zgrajenih na teh tveganih območjih. V Londonu, New Yorku in New Orleansu že načrtujejo, kako postaviti zaščito pred nevihtnimi valovi in dosedanjo izboljšati. Če bi se morska gladina dvignila za 20 centimetrov, bi bilo na primer samo v Nigeriji ob svoj dom kar 740 tisoč ljudi. Najbolj so ogrožene nizko ležeče otoške države, denimo Maldivi in Tuvalu, za kateri po dosedanjih ocenah o dvigovanju morja predvidevajo, da bosta konec stoletja neprimerni za bivanje.
Posledice dviga morske gladine bomo občutili tudi na slovenski obali. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v svoji najnovejši knjigi Vroči novi svet (predstavili smo jo v Znanosti, 4. aprila letos) ocenjuje, da bodo v Sloveniji zaradi dviga morske gladine, ki se pri nas zvišuje enako kakor v Sredozemlju, to je 1 do 2 milimetra na leto, ranljiva vsa obmorska mesta: Koper, Izola, Portorož in Piran. Višja gladina morja bo seveda močno prizadela tudi sečoveljske in strunjanske soline. Kot piše Kajfež Bogatajeva, je urbana slovenska obala deloma prilagojena na sedanje razmere. A kljub temu je ogrožen Piran, kjer je ob vsakoletnih poplavah poleg površine 3,5 kvadratnega kilometra prizadetih tudi nekaj deset prebivalcev. »Ob izjemnih poplavah bi bilo na 7,7 kvadratnega kilometra velikem območju prizadetih okrog 1300 ljudi. Predvideno zvišanje gladine morja zaradi podnebnih sprememb prinaša s seboj raznovrstno prilagajanje,« opozarja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
