Tiskane izdaje
V angleški pokrajini Zahodni Berkshire bodo za učinkovit spopad z nevarno naravno nadlego uporabili najsodobnejšo tehniko. S helikopterja bodo poškropili 10 hektarov hrastovega gozda in hektar zasebnega nasada hrastovih dreves, na katerih so odkrili strupene gosenice hrastovega sprevodnega prelca (Thaumetopoea processionea). Gosenice bodo škropili dvakrat v štirinajstih dneh, in to prvič iz zraka, saj bi med škropljenjem s tal lahko kakšno gnezdo prezrli.
Hrastov sprevodni prelec uvrščajo v red metuljev (Lepidoptera). Pojavlja se v osrednji in južni Evropi ter zahodni Rusiji, zaradi splošnega segrevanja ozračja pa se čedalje bolj širi proti severu: opazili so ga že na Nizozemskem, v južnem delu Švedske ter Velike Britanije. Pri nas je razširjen zlasti v Prekmurju ter v okolici Ljubljane in Kranja. Ješče gosenice obžirajo liste in popke hrasta.
Nadležni prelec roji julija in avgusta, včasih tudi v septembru. Samice na gladke dele debla v vzdolžnih vrstah odložijo od 100 do 200 jajčec. Aprila ali maja se iz njih izležejo gosenice. Ponoči v sprevodu lazijo do listja, s katerim se hranijo, tja se po pojedini v svojevrstni procesiji tudi vračajo – od tod ime vrste. Njihove drobne ožigalne dlačice vsebujejo toksin taumetopoein, ki ob dotiku s človeško kožo povzroča vnetje – gosenični dermatitis ali lepidopterizem. Dlačice v ozračju povzročajo tudi srbeče izpuščaje ter dražijo oči in grlo.
Pomembno vlogo pri zmanjševanju števila teh nevarnih gosenic igrajo njihovi naravni sovražniki – kukavice, detli, škorci, netopirji, krešiči, mrharji, nekatere stenice, najezdniki itd. V Veliki Britaniji pa se jih bodo prvič lotili s škropljenjem iz zraka, in sicer z razpršilom, ki vsebuje bakterijo Bacillus thuringiensis, ki po zatrjevanju tamkajšnjih zdravstvenih oblasti ni nevarna ne za ljudi ne za živali.
