Se bomo vozili s pnevmatikami iz regrata?

Povsem resen projekt enega od Fraunhoferjevih inštitutov in gumarskega giganta Continental.

Objavljeno
11. november 2013 17.30
Autoreifen, Verschlusskappen oder Latexhandschuhe – etwa 30 000 Produkte des täglichen Lebens enthalten Kautschuk. Naturkautschuk stammt vorwiegend aus Gummibäumen in Südostasien. Ein Pilz bedroht jedoch diese Kautschukquelle. Um die stetig
I. K., Znanost
I. K., Znanost

Tako kot naravno gumo pridobivajo iz soka kavčukovca, bi jo lahko pridobivali iz soka ene najbolj običajnih in tudi v Evropi razširjenih rastlin – regrata.

A do industrijske uporabe regratovega soka oziroma gume v gumarski industriji je še dolga pot. Prvi korak na njej pa pomeni skupni projekt Fraunhoferjevega inštituta za molekularno biologijo in uporabno ekologijo (IME) iz Aachna in gumarskega giganta Continental: v Münstru bodo postavili prvo pilotno napravo za ekstrahiranje velikih količin regratovega soka za izdelavo gume oziroma avtomobilskih pnevmatik.

S projektom so začeli oktobra letos, v petih letih pa naj bi bili sposobni pridobivati zadostne količine regratovega »kavčuka«, da bi lahko izdelali prve primerke pnevmatik.

Lastnosti regratovega soka so enakovredne lastnostim naravnega kavčuka. Razlika je le to, da je zadnjega treba uvažati iz subtropskih krajev, regrat pa lahko v velikih količinah in trajnostno pridobivajo na evropskih tleh, tudi na razmeroma nerodovitnih površinah, ki niso primerne za običajno pridelavo. Posledično to pomeni tudi nižanje stroškov.

»S sodobnimi postopki žlahtnjenja rastlin in nekaterimi visokotehnološkimi rešitvami smo iz regrata uspeli pridobiti zelo kakovostno naravno gumo, za zdaj seveda le v laboratoriju. Zato ocenjujemo, da je dozorel čas, da te rezultate potrdimo še na pilotni ravni,« pojasnjuje prof. dr. Rainer Fischer, vodja inštituta IME.

Predsednik Združenja raziskovalnih inštitutov Fraunhofer dr. Reimund Neugebauer pa dodaja, »da bo tovrstna proizvodnja prispevala k trajnostni usmeritvi nemške avtomobilske panoge, zmanjšala bo odvisnost od uvoza surovin, skrajšala transportne poti in stroške ter nenazadnje prispevala k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida.