Siva snov in inteligenca

Mednarodna skupina raziskovalcev je analizirala vzorce DNK in posnetke možganov več kot 1500 zdravih štirinajstletnikov, nato pa s serijo testov poskusila izmeriti njihovo verbalno in neverbalno inteligenco.

Posebno pozornost so namenili možganski skorji – vrhnji plasti možganov, imenovani tudi sivina (na fotografiji na zunanjem robu možganov), ki igra ključno vlogo pri spominjanju, pozornosti, zaznavanju, mišljenju, govoru in zavedanju. Nato so analizirali več kot 54.000 genskih različic, ki morda sodelujejo pri razvoju možganov, in ugotovili, da imajo najstniki s točno določeno gensko različico v povprečju tanjšo možgansko skorjo na levi možganski polobli – in ti otroci so se pri testih intelektualnih zmožnosti tudi slabše odrezali.

»Odkrita genska različica je povezana s sinaptično plastičnostjo – z načinom, kako nevroni komunicirajo med seboj,« je pojasnila dr. Sylvane Desrivieres, voditeljica študije, opravljene na inštitutu za psihiatrijo Londonskega kraljevega kolidža. »Ta posebnost nam bo morda pomagala razumeti, kaj se pri nekaterih vrstah slabše intelektualne zmožnosti dogaja na nevronski ravni, ko je komunikacija med živčnimi celicami nekoliko motena.«

Hkrati je odločno poudarila, da tokrat niso odkrili »gena za inteligentnost«. »Na človekovo inteligenco namreč vpliva vrsta genetskih in okoljskih dejavnikov. Gen, ki nam ga je uspelo identificirati, pa pojasnjuje le majhen del razlik v intelektualnih sposobnostih posameznika,« je dejala.

Kljub temu utegne odkritje, minuli torek objavljeno v reviji Molecular Psychiatry, omogočiti boljši vpogled v biološke mehanizme, povezane z vrsto duševnih motenj, kakršni sta shizofrenija in avtizem, saj imajo ljudje s takšnimi tegobami pogosto tudi slabše kognitivne sposobnosti.

Odkrita genska različica prizadene gen NPTN, ki kodira beljakovino, delujočo na nevronske sinapse, in tako vpliva na komunikacijo med možganskimi celicami. In ta gen v levi in desni možganski polobli očitno deluje drugače, dodaja dr. Desrivieres. To pa navaja k sklepanju, da je leva možganska hemisfera občutljivejša na učinke mutacij gena NPTN in da so nekatere razlike v intelektualnih sposobnostih posledica slabšega delovanja tega gena v točno določenem predelu leve možganske poloble.