Skaljena prihodnost v perspektivi otoplitve

Vse manj je tistih, ki dvomijo, da smo s svojim načinom življenja sprožili globalno otoplitev, a še vedno si večina ne predstavlja, kaj dvig povprečne temperature za dve stopinji Celzija nad predindustrijsko raven v resnici pomeni za naš planet in življenje na njem. Iskanja odgovora so se lotili na ameriškem spletnem portalu Business Insider.

Odgovore na vprašanje, kakšne posledice takšne otoplitve bodo opazne ob koncu stoletja, so strnili v 22 skupin. Ene so bolj obsežne, druge manj, vsem skupen predznak pa je velik minus oziroma oznaka »pogubno«. Pri napovedovanju stanja ob koncu stoletja so se kot na iztočnico naslonili na razmeroma konservativno napoved Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC). Ta ugledni zbir znanstvenikov z vsega sveta meni, da bomo zelo verjetno ob zaključku tega stoletja presegli predindustrijsko povprečno temperaturo za vsaj dve stopinji Celzija, zaradi tega pa se bo morska gladina dvignila vsaj za pol metra. Številne druge raziskave napovedujejo še bistveno večji dvig morske gladine, če ne bomo sprejeli učinkovitih ukrepov za blažitev podnebnih sprememb, vendar so pri Business Insiderju pri svoji oceni upoštevali napoved IPCC.

Škoda presega bilijone evrov

Kaj so ob upoštevanju teh dveh postavk ugotovili? Najprej predvsem, da bodo posledice podnebnih sprememb nepredstavljivo drage. Te bodo sprožile suše, izumrtje raznih živalskih in rastlinskih vrst, prisilne selitve in težko je sploh oceniti, kakšno gospodarsko škodo bo to povzročilo. Po oceni ameriškega obrambnega sveta za naravne vire gre v ameriškem proračunu že zdaj okoli sto milijard dolarjev (74 milijard evrov) za odpravo posledic suše, neviht in drugih vremenskih dogodkov, za katere so krive podnebne spremembe.

V svetovnem pogledu so ti stroški občutno višji. Kot ugotavlja organizacija Climate Vulnerability Monitor, bodo posledice podnebnih sprememb svetovno gospodarstvo že leta 2030 stale okoli 515 milijard evrov (700 milijard dolarjev) na leto. Stroški njihove odprave pa se bodo še povečevali. Tako so raziskovalci v raziskavi, objavljeni lani poleti v znanstveni reviji Nature, ocenili, da utegne uhajanje metana iz talečega se arktičnega ledu, ki lahko pospeši potek globalne otoplitve za 15 do 35 let, stati svetovno gospodarstvo kar 60 bilijonov dolarjev ali 45 bilijonov evrov. Tudi ukrepi, ki naj bi preprečevali posledice podnebnih sprememb, nikakor ne bodo poceni. Po oceni poročila World Energy Investment Outlook v okviru mednarodne agencije za energijo naj bi prehod na trajnostno proizvodnjo energije stal 53 bilijonov dolarjev ali 39 bilijonov evrov.

Množično preseljevanje

Veliko bo stalo tudi dejstvo, da številni podnebnih posledic ne bodo pričakali tam, kjer danes živijo. Zaradi njih se bodo prisiljeni preseliti, običajno daleč proč. Visoki komisar ZN za begunce António Guterres meni, da bodo prav podnebne spremembe največje gonilo preseljevanja ljudi. Po ugotovitvah mednarodnega centra za spremljanje razseljenih oseb IDMC je bilo že pred poldrugim letom, leta 2012, kar 98 odstotkov preseljevanja posledica podnebnih sprememb oziroma z njimi povezanih vremenskih dogodkov. Leta 2008 je svoja domovanja zaradi naravnih nesreč moralo zapustiti 36 milijonov ljudi. Vsaj dvajset milijonov med njimi se jih je moralo izseliti zaradi nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, predvsem zaradi suše ali dviga morske gladine.

Po Guterresovem mnenju v državah na južni polobli že v bližnji prihodnosti grozi največje preseljevanje zaradi nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami. »Če se bo to res zgodilo, ne bomo priča le propadu posameznih držav, temveč tudi kultur in identitet,« je opozoril na podnebnih pogajanjih že pred petimi leti.

Mednarodna organizacija za migracije pa napoveduje, da se bo zaradi stanja okolja že do sredine tega stoletja prisiljeno preseliti najmanj dvesto milijonov ljudi. Še bolj vznemirljivi so podatki v raziskavi, objavljeni pred kratkim v reviji Environmental Research Letters. Ti opozarjajo, da bi napovedani dvig morske gladine, ki bi bil posledica rasti povprečne temperature za tri stopinje Celzija nad predindustrijsko raven, prisilil v selitev več kot 600 milijonov ljudi.

Nevarne migracije insektov

Nekaterim posledicam podnebnih sprememb se bo dalo izogniti s preselitvijo, a kar nekaj bo takih, ki jim ne bo mogoče ubežati. Na primer nekaterim boleznim. Gre za tako imenovane vektorsko povzročene bolezni, tj. bolezni, ki se prenašajo z ene osebe na drugo prek tretjega organizma – večinoma so to komarji. Ti so samo v letu 2012 povzročili 627 tisoč smrti zaradi okužbe z malarijo. Zdaj pa pri Svetovni zdravstveni organizaciji opozarjajo, da zaradi globalne otoplitve izredno hitro narašča in se širi mrzlica denga. Število ljudi, okuženih z njo, se je v zadnjih 50 letih povečalo za 30-krat.

Kaj je vzrok tako silovite rasti? Predvsem daljša in bolj topla poletja s spremenjenim režimom dežja, pri čemer imajo komarji, ki dengo prenašajo, daljšo sezono in večje območje delovanja. Podnebne spremembe tako omogočajo še ene vrste selitve, in sicer selitve komarjev in raznih škodljivcev, ki so bili do zdaj značilni le v tropskem in subtropskem pasu. Z otoplitvijo svetovnega ozračja in daljšimi, bolj vlažnimi in toplejšimi poletji v višjih in bolj severnih legah tja prihajajo tudi novi insekti, ki v novem okolju utegnejo povzročiti bolezni, ki jih tam prej niso poznali in izkusili.

Ni pa nujno, da bodo ti insekti v novem okolju našli paradiž. Če ne pesticidi, jih bodo preganjali pogostejši gozdni požari. Za vsako dodatno stopinjo Celzija otoplitve se po izračunu strokovnjakov v ameriški nacionalni oceni podnebja območje gozdnih požarov utegne povečati za dva- do štirikrat. V ZDA bo največ novih gozdnih požarov v Skalnem gorovju, na severu Velike prerije in v jugozahodnih državah. Ti novi požari utegnejo goreti veliko dlje, kot smo vajeni zdaj.

Pomanjkanje vode

Več požarov bo izbruhnilo zaradi pogostejših in dolgotrajnejših suš, ki bodo močno zaostrile problem pomanjkanja vode. Lani je kar milijarda in 300 milijonov ljudi živela na območjih, kjer so občutili pomanjkanje vode. Raziskovalci pa zdaj napovedujejo, da se bo njihovo število do konca stoletja povečalo za osem odstotkov zgolj zaradi posledic globalne otoplitve za dve stopinji Celzija.

Business Insider pri tem navaja vznemirljive podatke o pojavnosti in trajanju suš v ZDA v zadnjih nekaj letih, a podobno sliko, čeprav v bistveno manjših razsežnostih, pokažejo tudi podatki o suši na našem ozemlju. Rekordno dolge in vroče suše, ki so leta 2011 v Teksasu in Oklahomi trajale več kot sto dni, pri čemer se temperatura ni spustila pod 28 stopinj Celzija, kažejo, da so se stopnje izgube vode zaradi dolgo trajajoče vročine in izhlapevanja podvojile v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Vročina in suša sta izčrpali vodne vire in povzročili v kmetijstvu za deset milijard dolarjev škode.



Prihodnjič: Nekje premalo vode, drugje preveč.