Tiskane izdaje
Slovenija je po številu znanstvenih prispevkov, objavljenih med letoma 1996 in 2012, na 49. mestu na svetu. V kontekstu z drugimi 238 analiziranimi državami je uvrstitev dobra, vendar primerjava z Zahodom pokaže, da bi bila lahko boljša.
Največja znanstvena sila na svetu so ZDA, kjer so v omenjenem obdobju objavili dobrih sedem milijonov znanstvenih prispevkov. Na drugem mestu je Kitajska, kjer so v omenjenem obdobju objavili dober poltretji milijon znanstvenih prispevkov. Kitajska je v tem obdobju naredila velikanski skok, kar pokaže primerjava med njo in ZDA. Medtem ko so Američani leta 1996 objavili skoraj 300.000 prispevkov in bili na prvem mestu, so Kitajci takrat objavili 30.000 prispevkov in bili na devetem mestu. Leta 2012 so Američani objavili več kot 500.000 prispevkov, Kitajci pa že skoraj 400.000.
Slovenije ne moremo primerjati z velikimi državami, saj ima zaradi manj prebivalcev tudi manj znanstvenikov, vendar je mednarodnih objav iz leta v leto več. Leta 1996 so Slovenci objavili 1399 znanstvenih prispevkov, leta 2012 pa malo več kot 5000.
Različna vrednost citatov
Samo število znanstvenih objav pa ne pove kaj dosti o kakovosti znanosti v posameznih državah, temveč je veliko bolj poveden indeks citiranosti. Lestvico je pred dnevi objavil portal SCImago Journal & Country Rank, analiza pa temelji na največji bazi podatkov o znanstvenih prispevkih Scopus, ki pokriva več kot 20.000 znanstvenih časopisov.
Analiza upošteva indikator SCImago Journal Rank (SJR) oziroma znanstveno prestižnost časopisa, tako da niso vsi citati enako vredni. Citati v vodilnih časopisih, kot sta Science in Nature, imajo večjo vrednost kot citati v manj uglednih publikacijah z majhnim vplivom v svetovnem merilu.
Prispevki ameriških znanstvenikov so bili v omenjenem obdobju citirani skoraj 130-milijonkrat, prispevki kitajskih znanstvenikov pa dobrih 11-milijonkrat, precej manj kot prispevki britanskih, ki so po številu objav tretji, nemških, ki so po vseh objavah na četrtem mestu, in celo manjkrat od italijanskih, ki so po številu objav na osmem mestu. Kitajska je po indeksu citiranosti na 16. mestu.
Slovenija je po indeksu citiranosti na 41. mestu, torej višje kot po številu objav. Njen indeks je 153, kar pomeni, da je bilo v obdobju od leta 1996 do 2012 153 del naših znanstvenikov citiranih več kot 153-krat v drugih znanstvenih člankih.
Primerjava Slovenije z drugimi državami je precej težavna, saj jih je med 238 analiziranimi državami le malo z enakim ali podobnim številom prebivalcev in hkrati s podobno razvitostjo. Enako število prebivalcev ima Latvija, katere znanstveniki so v omenjenem obdobju objavili 10.000 prispevkov in so po indeksu citiranosti na 77. mestu. Milijon več prebivalcev kot Slovenija imata Litva in Armenija. Ta je z indeksom citiranosti 105 na 64. mestu in Litva z indeksom 109 na 59. mestu. Od sosed nas po citiranosti poleg Italije prekašata Avstrija, ki je na 16. mestu, in Madžarska z 31. mestom, medtem ko je Hrvaška, ki ima dvakrat toliko prebivalcev kot Slovenija, dve mesti za nami. Dela slovenskih znanstvenikov so bila citirana 400.000-krat.
Naši peti v vzhodni Evropi
Med vzhodnoevropskimi državami, kamor nas uvrščajo, je Slovenija na petem mestu za Rusko federacijo, Poljsko, Madžarsko in Češko. Srbija je med njimi na 17. mestu, Makedonija na 18., BiH pa na 21. Pri Sloveniji je zanimivo še to, da se je leta 2012 v primerjavi z letom prej povečalo število prispevkov, ki so jih naši znanstveniki napisali s sodelovanjem s tujimi in je bilo tudi najvišje v merjenem šestnajstletnem obdobju. Kar 40 odstotkov prispevkov je bilo plod mednarodnega sodelovanja. Najslabše je bilo mednarodno sodelovanje v letih 2001 in 2002.
In na katerih področjih so slovenski znanstveniki najbolj aktivni? V šestnajstletnem obdobju so objavili največ znanstvenih člankov na področju tehnike, medicine ter fizike in astronomije. Število objav na področju medicine še zlasti pospešeno narašča v zadnjih letih. Slovenski medicinci so v vsem obdobju objavili dobrih 7000 znanstvenih prispevkov, od tega 822 leta 2012. Indeks citiranosti je 86. Precej slabša je citiranost na področju tehnike, 59, objavili pa so le malo manj del od medicincev. Večja pa je citiranost slovenskih fizikov in astronomov, 91, ki so prav tako objavili približno 6000 del.
Malo humanistike
V mednarodnih časopisih in publikacijah pa zelo malo objavljajo slovenski znanstveniki s področja umetnosti in humanistike, vendar vzroka ni mogoče pripisati zgolj temu, da se precej posvečajo domačim temam in jih zato pišejo v slovenščini. Na tem področju je bilo v omenjenem obdobju objavljenih 1249 prispevkov, indeks citiranosti pa je najnižji med vsemi področji – 10. Dosti boljši nismo niti na področju poslovanja in menedžmenta, pri čimer se ni mogoče sklicevati na prostorsko in s tem jezikovno omejenost. Slovenci so na tem področju objavili še manj del kot humanisti, 1109, citiranost pa je 26. Podobna slika je tudi za ekonomijo in finance.
