Tiskane izdaje
Če raziskovalno sodelovanje traja že 16 let, je to nedvomno znak, da ima dobre temelje in daje odlične rezultate. In prav to počno raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa, ZRC SAZU iz Postojne in kolegi z Yunnanskega geografskega inštituta yunnanske univerze na daljnem jugozahodu Kitajske.
Med tokratnim delovnim obiskom konec aprila so slovenski krasoslovci dr. Tadej Slabe, dr. Janja Kogovšek in dr. Martin Knez nadaljevali z nekaterimi tekočimi projekti, katerih rezultat bodo strokovni članki in knjige. Kitajskim kolegom pa so svetovali tudi pri povsem konkretnem delu na terenu. Od julija 2011 do julija 2013 sodelujejo tudi v bilateralnem projektu ARRS Kraška podtalnica, njena razprostranjenost in sezonsko kroženje na področju povirja jezera Dianchi ter oskrba glavnega mesta province Yunnan, Kitajska.
»Yunnan je obsežna jugozahodna kitajska provinca, ki je pretežno kraška. Na severu je kras tako imenovanih visokih planot, dejansko gre za kras Tibeta, vmes je pas gorskega krasa, nato proti jugu sledijo zdaj že znameniti kamniti gozdovi in nato še izredno lep tropski kopasti kras, ki sega vse do vietnamske meje. Bistvo našega sodelovanja s kitajskimi kolegi, na čelu katerih je od samega začetka prof. Liu Hong, stalna sodelavca pa sta še pomočnik direktorja Yunnanskega geografskega inštituta Zhang Fan in prof. Chen Xiaoping, je skupno raziskovanje krasa in razvoj krasoslovja.
Tako smo tudi tokrat nadaljevali z raziskavami kamnine in oblike kamnitih gozdov. Dejansko smo zdaj zaključili prvi del raziskav teh kamnitih gozdov in zbrali gradivo za objavo knjige, ki bo ena prvih temeljnih znanstvenih razprav na tem področju. Dosedanje izsledke proučevanja kraškega površja, jam in voda smo zbrali tudi v knjigah South China Karst 1 in 2,« je povedal predstojnik Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU dr. Tadej Slabe.
Kmalu mednarodni laboratorij?
»Že več let se zavzemamo tudi za ustanovitev mednarodnega laboratorija za proučevanje kraških voda v Kunmingu. Pobudniki smo yunnanska univerza in naš Inštitut za raziskovanje krasa. Dobili smo tudi podporo samega vrha oblasti v Yunnanu in prvi koraki so bili že narejeni, vključno z nabavo nekatere opreme. Zdaj pa si prizadevamo, da bi vzpostavili še formalne okvire za delovanje laboratorija,« je dodal dr. Slabe.
V tem delu Kitajske se namreč odpirajo številna področja proučevanja kraških voda. Na eni strani gre za oskrbo s pitno vodo in za namakanje, kar postaja vedno bolj pereče zaradi vedno pogostejših in dolgotrajnejših sušnih obdobij, na drugi strani pa tudi za varovanje kraških voda. Gosta poseljenost namreč povzroča, da so te vode izpostavljene velikemu pritisku.
»Naš cilj je, da se na tem področju v prihodnje zbere dobra kitajska raziskovalna skupina, ki bo nadaljevala delo z nami pa tudi z drugimi krasoslovci in hidrogeologi, da bomo naredili korak naprej pri izboljšanju razmer in zaščiti kraških voda v Yunnanu. Tako že pripravljamo projekt, da bi na treh različnih kraških območjih, se pravi na tropskem krasu na jugu, v okolici Kunminga in na severu proti tibetanskemu platoju, preverili značilnosti pretakanja voda v tamkajšnjih vodonosnikih.
Pred dvema letoma smo dali tudi pobudo, da bi v Kunmingu razpisali nekaj mest za naš podiplomski študij krasoslovja, ki poteka pod okriljem Univerze v Novi Gorici; tovrstnega študija na Kitajskem še nimajo. Tako bi dosegli, da bi z našo pomočjo kitajski študentje študirali doma in raziskovali 'svoj' kras, mi pa bi jim posredovali znanje preko mentorstva. Smiselno je namreč, da doktoranti raziskujejo na svojem območju. Zato upam, da bomo v šolskem letu 2013/14 razpisali približno pet mest za vpis, saj je zanimanje za ta študij v Kunmingu veliko. Kot pravijo kitajski kolegi, bodo skušali pritegniti tudi podiplomske študente iz sosednjih držav, kot je na primer Vietnam,« je še povedal dr. Slabe.
Vedno privlačni kamniti gozdovi
Že od začetka raziskovalnega sodelovanja slovenski krasoslovci raziskujejo tudi kamnite gozdove, ki se raztezajo na površini 350 kvadratnih kilometrov približno 70 kilometrov jugovzhodno od Kunminga; njihov najslikovitejši del, ki je osrčje nacionalnega parka, je od leta 2007 pod zaščito Unesca.
»Kamniti gozdovi, ki jih raziskujemo že od samega začetka v letu 1996, so kraške škraplje, ki so nastale na poseben način. Kamniti gozdovi so nastali pretežno z raztapljanjem kamnine pod tlemi, z vodo iz prsti, ki vsebuje predvsem biogeni CO2. Voda povečuje razpoke nastale med tektonskim delovanjem in ločuje skalne gmote. Pod kislimi tlemi so med stebri nastale široke in globoke špranje, na njihovih stenah pa globoki žlebovi. Razkrite karbonatne kamnine danes preoblikuje deževnica. Najprej nad površino naplavin zagledamo tako imenovane kamnite zobe, nato se ob nadaljevanju erozijskih procesov razvijejo kamniti gozdovi.
Zanimivo je, da je naš inštitut kot prva tuja raziskovalna ustanova že pred nekaj leti dobil dva kitajska raziskovalna projekta na območju kamnitih gozdov, kar je vsekakor posebnost in hkrati priznanje slovenskemu krasoslovju,« je povedal geolog dr. Martin Knez.
O tem so slovenski krasoslovci imeli po vsem svetu vrsto odmevnih znanstvenih objav in izvedli razmeroma poglobljene študije kraških voda v okolici, saj se območje kamnitih gozdov turistično hitro razvija in potrebe po vodi se nenehno povečujejo.
»Da so z našim delom zadovoljni tudi na kitajski strani, se pravi upravljalci nacionalnega parka kamnitih gozdov, smo dobili potrditev prav med tokratnim obiskom, ko so nam predlagali podpis sporazuma o tesnejšem dolgoročnem sodelovanju. Predvidevam, da bo do tega prišlo prihodnje leto, prav v času, ko bomo objavili že omenjeno celovito knjigo o kamnitih gozdovih. Seveda bomo v to sodelovanje povezali tudi kolege z yunnanske univerze,« je dodal dr. Tadej Slabe.
Ker so kamniti gozdovi že zdaj, ko jih vsako leto obišče »samo« 3 milijone obiskovalcev, zelo obremenjeni, se upravljalci parka zavedajo, da morajo nadaljnje povečevanje obiska in zmogljivosti skrbno načrtovati in pri tem računajo tudi na znanje naših krasoslovcev. Številna so namreč odprta vprašanja: kako zagotoviti dovolj pitne vode, kam z ogromnimi količinami odpadnih voda, kam z odpadki – in to na izjemno ranljivem kraškem območju.
»Zato jim bomo čimprej predlagali sistematično spremljanje razmer oziroma določenih parametrov, za kar bo potrebna namestitev nekaterih merilnih naprav. Raziskovalci pa bomo z njihovo pomočjo prišli do dragocenih raziskovalnih podatkov. Zavedati se namreč moramo, da ni nepomembno, če ti nekdo na Kitajskem povsem odpre dostop na njegovo področje in ti dovoli, da tam raziskuješ po željah,« poudarja dr. Slabe.
»O pomenu dolgoročnega zbiranja posameznih podatkov na primer pričata merilni mesti za spremljanje hitrosti raztapljanja kamnine, ki sva ju s kolegom Slabetom namestila na dveh različnih delih, na apnencu in dolomitiziranem apnencu, kamnitih gozdov že pred desetimi leti. Tako sva prav med tokratnimi zadnjimi meritvami med drugim dobila tudi za širšo javnost zanimiv podatek, da se bodo kamniti gozdovi v naslednjem milijonu let, če bodo vladale podobne podnebne razmere, znižali oziroma »stopili« za okrog 35 metrov. Je pa res, da to ne pomeni, da bodo kamniti stebri izginili, saj se bodo nadaljevali tudi erozijski procesi, ki so povzročili, da so kamnite strukture sploh pogledale iz prsti«, je pojasnil dr. Knez.
Kako zadržati dragoceno vodo
Če je bilo preverjanje stanja nekaterih izvirov za preskrbo Kunminga s pitno vodo in nadaljevanje raziskav na območju kamnitih gozdov del raziskovalnega »železnega repertoarja« slovenskih krasoslovcev na Kitajskem, pa je bilo svetovanje v zvezi s pretokom kraških voda na kmetijskem območju južnokitajskega tropskega krasa začetek novega projekta. Nedaleč od mesta Lu Xi, približno 200 km jugovzhodno od Kunminga, namreč želijo povečati obstoječo akumulacijo, katere vodo v suhem obdobju uporabljajo v kmetijstvu. Težava pa je v tem, da so na omenjenem območju številni kraški ponori, v katere odteka večina vode. Tako je pred morebitno širitvijo akumulacije potrebno preveriti, če je poseg sploh smiseln.
»Že pred ogledom na terenu so nam kitajski kolegi sporočili, da bo verjetno treba izvesti sledilni poskus in o tem smo se lahko prepričali tudi sami. Opravili smo nekatere kemijsko-fizikalne meritve, tako na akumulaciji kot na bližnjih izvirih, ki so, kot lahko sklepamo iz hidrogeoloških kart, povezani in kjer bodo spremljali pojav sledila. Že same meritve osnovnih parametrov vode na različnih mestih nam pogosto pokažejo smeri pretakanja vode, seveda pa bo šele sledilni poskus dal povsem zanesljive odgovore,« je pojasnila kemičarka dr. Janja Kogovšek.
Ker je bil ob našem obisku konec aprila vodostaj izredno nizek, bodo sledilni poskus lahko opravili šele julija ali avgusta oziroma po prvem večjem deževju. So pa naši krasoslovci kitajskim kolegom pripravili načrt sledenja, ki ga bodo zatem prvič izvedli sami. »Ugotavljamo, da so v zadnjih nekaj letih kitajski krasoslovci pridobili precej znanja, tako se tudi vedno bolj zavedajo, kako pomembno je vedeti, kako se pretakajo podzemne vode, saj se z njimi širi tudi morebitno onesnaženje – od pesticidov, različnih gnojil do naraščajočih količin odpadkov in odpadnih voda – kar je oziroma bo problematika, ki prej ali slej čaka tudi Kitajsko. Menim, da smo k temu, da zdaj odpirajo tudi poglavje kakovosti voda, vsaj nekaj prispevali tudi mi, s skupnimi raziskavami,« poudarja dr. Kogovškova.
Sodelovanje je vedno bolj pomembno
Seveda nas je zanimalo tudi mnenje gostiteljev. Kot rečeno, je dolgoletni sodelavec naših krasoslovcev – tudi Slovenijo pozna kot lasten žep – vodja krasoslovnega laboratorija na oddelku za geografijo yunnanske univerze prof. Liu Hong.
»V zadnjih treh letih se v Yunnanu srečujemo z rastočim pomanjkanjem vode, kar je verjetno posledica podnebnih sprememb. V primerjavi s preteklimi leti v deževnem obdobju dobimo samo še polovico padavin. Zato naše raziskovalno delo, ko med drugim ugotavljamo, kako tudi na kraškem terenu v sušnem obdobju zagotoviti dovolj vode, postaja vedno bolj pomembno. Posledično pa tudi sodelovanje s krasoslovci iz Slovenije, ki imajo veliko izkušenj pri raziskovanju kraških voda.
Od tega imamo več koristi. Sčasoma smo od slovenskih kolegov pridobili veliko znanja in spoznali smo nove metode za analizo vode. Prav tako si med vsakim obiskom pri nas slovenski kolegi ogledajo konkreten aktualen problem, s katerim se spopadamo na yunnanskem krasu. Tokrat je bilo to preverjanje možnosti za širitev vodne akumulacije na kmetijskem območju, pred tem so bili nekateri vodni viri za oskrbo Kunminga, še pred tem analiza podzemskih voda na območju novega kunminškega letališča (odprli ga bodo letošnjega junija in bo peto največje na Kitajskem; op. p.) in podobno.
Nenazadnje je naše sodelovanje koristno tudi za izmenjavo novih idej o raziskovanju krasa na Kitajskem, v Sloveniji in tudi drugod po svetu. Pri tem je po mojem mnenju pomembno, da se ne gremo znanosti zaradi znanosti, ampak da s pomočjo znanosti rešujemo zelo konkretne probleme,« je rekel prof. Liu Hong.
