Tiskane izdaje
Ob sončnih nevihtah v soncu nastanejo razpoke, skozi katere v vesolje uidejo masni delci (protoni in elektroni). Ti povzročajo pojav polarnega sija, ki je po navadi na zemlji viden na skrajnem severu, ob posebno močnih izbruhih pa celo v naši geografski širini. To se po besedah Braneta Gregorčiča z Agencije RS za okolje (ARSO) zgodi enkrat do dvakrat na desetletje.
Izbruh lahko povzroči težave
Če je količina masnih delcev, ki jih je sonce izbruhalo, velika, pa lahko ti povzročijo tudi težave. Zmotijo lahko komunikacijo s sateliti, letalski promet (zaradi motenj v sistemu GPS) in celo motnje na daljnovodih. Tudi tem težavam so bolj izpostavljeni na severu našega planeta.
Ker svetloba potuje hitreje od masnih delcev (svetlobna hitrost je 300.000 kilometrov na sekundo, hitrost delcev pa med 500 in 1000 km/s), lahko strokovnjaki napovedo, kdaj bodo slednji dosegli zemeljsko atmosfero. Tako napovedujejo, da bodo delci z današnje nevihte zemljo dosegli danes zvečer ali jutri. Predvidevajo, da obstaja 25-odstotna verjetnost, da bodo v zemeljski atmosferi povzročili geomagnetne nevihte.
Zadnje večje posledice je imela sončna nevihta, ki se je zgodila leta 1973, ko je povzročila izpad elektrike v kanadski provinci Quebec. Zaradi izpada je brez elektrike ostalo 6 milijonov ljudi.
Aktivnost sonca se veča
Brane Gregorčič tudi pojasnjuje, da lahko v prihodnosti pričakujemo še več takšnih pojavov. Sončna aktivnost se namreč veča: pred dvema letoma je bila na najnižji točki, maksimum pa bo dosegla čez dve leti.
