Spopad z virusi, ki povzročajo okužbe dihal

Virologija - Novi postopki omogočajo odkrivanje številnih novih virusov, že znani pa so še vedno vir hudih okužb.

Objavljeno
13. november 2013 16.52
Miroslav Petrovec
Miroslav Petrovec

V zadnjem desetletju je bilo zaradi silovitega razvoja molekularne mikrobiologije in razvoja diagnostičnih tehnik v virologiji odkritih več kot deset novih virusov, za katere prej znanstveniki sploh niso vedeli. Letos na novo burita duhove še dva za človeka nevarna virusa – virus influence H7N9 in nov koronavirus MERS.

Razvoj novih tehnologij in uspešna uporaba lastnih laboratorijskih zmogljivosti sta v zadnjih petih letih omogočila cenovno sprejemljivo in hitro laboratorijsko diagnostiko tudi za bolnike, ki prej niso bili deležni laboratorijske diagnostične obravnave. S tem so se pojavila številna nova vprašanja, hkrati pa je bil omogočen povsem nov vpogled v virusne okužbe dihal.

Pred uvedbo novih metod je bilo mogoče vzročno pojasniti le približno 30 odstotkov virusnih okužb dihal in še to le v obdobju epidemij v zimskem času. Danes med raziskovalci, ki se ukvarjamo z virusnimi okužbami dihal, prevladuje prepričanje, da imamo v rokah izjemno močna orodja, s katerimi lahko hitro in zanesljivo dokažemo prisotnost genoma številnih virusov, a žal vsaj nekaterih rezultatov še ne moremo optimalno umestiti v klinično obravnavo bolnika. Ta namreč pri posamezni okužbi zahteva čim bolj jasne odgovore na vprašanja glede obravnave, prognoze in zdravljenja.

Z novimi postopki lahko že v dveh urah po odvzemu vzorca pri večini bolnikov z virusno okužbo dihal podamo odgovor, s katerim virusom je pacient okužen. V sezoni virusnih okužb dihal, ki v Sloveniji običajno traja od sredine novembra do konca aprila ali celo maja, niso redki primeri, ko pri bolniku dokažemo okužbo z več kot enim virusnim povzročiteljem. Takšni izsledki so v zimskih mesecih še posebej pogosti pri majhnih otrocih, saj je pri četrtini testiranih otrok, ki se zdravijo v bolnišnici, mogoče ugotoviti okužbo z več kot enim virusnim povzročiteljem. Predvidevanje, da bodo bolniki z več virusnimi okužbami imeli težji potek bolezni, se zaenkrat ni potrdilo. Uganka so trenutno primeri, ko pri otroku dokažemo več kot tri različne virusne povzročitelje, kljub temu pa klinična slika okužbe ni zelo huda.

Rezultati slovenskih raziskav

V raziskavah, opravljenih v Sloveniji, smo prišli do zelo zanimivih ugotovitev. Raziskovalci Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani so v sodelovanju s Kliniko za vročinska stanja in infekcijske bolezni, Oddelkom za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo in Pediatrično kliniko UKC Ljubljana v skupnem raziskovalnem delu preteklih let ugotovili, da so kot povzročitelji okužb dihal zelo pomembni rinovirusi. Ti so do nedavna veljali zgolj za povzročitelje običajnega prehlada, kakršnega večina ljudi preboli večkrat na leto. Leta 2006 pa so ameriški raziskovalci odkrili, da obstaja do zdaj neznani tip rinovirusov C, ki ne povzroča samo prehlada, ampak v večini primerov hude, celo življenje ogrožujoče okužbe. Te se kažejo kot klinična slika bronhiolitisa ali pljučnice in tudi kot glavni virusni vzrok za poslabšanje astme pri otrocih in kronične obstruktivne bolezni pri odraslih. Sodeč po rezultatih so otroci, ki se zaradi hude okužbe dihal zdravijo v intenzivni enoti, zelo pogosto okuženi prav z rinovirusom tipa C, medtem ko so otroci z blažjo klinično sliko pogosteje okuženi z drugimi tipi rinovirusov. Še pred nekaj leti laboratorijska diagnostika teh okužb zaradi tehničnih omejitev pri nas sploh ni bila mogoča.

Prva zelo huda okužba, opisana v Sloveniji

Za leta 2005 odkriti bokavirus smo slovenski raziskovalci dodali pomemben kamenček v mozaik znanja o okužbah s tem virusom. Ugotovili smo, da je okužba s tem virusom pri otrocih, ki se zaradi okužb dihal zdravijo v bolnišnici, skoraj enako huda kot okužba z virusom RSV, ki je najpomembnejši povzročitelj hudih okužb dihal pri otrocih do drugega leta starosti. Hkrati je bil bokavirus v tej skupini bolnikov tretji najpogostejši dokazani virus. Kar pri 60 odstotkih otrok je bil poleg bokavirusa dokazan še vsaj en nesoroden virus. Pomembna je tudi ugotovitev, da so zaradi okužbe huje prizadeti otroci z drugimi osnovnimi boleznimi in prezgodaj rojeni otroci. Zanimivo je, da so se hudi primeri okužb najpogosteje pokazali pri otrocih med prvim in drugim letom starosti, medtem ko je bil virus RSV najpogosteje dokazan pri tistih, povprečno starih 7 mesecev. Slovenskim raziskovalcem je prvim na svetu uspelo prepoznati in opisati primer življenje ogrožujoče okužbe z bokavirusom, ki se je prav zaradi uspešne, vrhunske intenzivne oskrbe končal srečno in brez posledic. Temu odkritju je sledilo še več objav drugih raziskovalcev iz Evrope.

Novoodkriti problemi pri starejših

Za RSV, respiratorni sincicijski virus, je dolgo veljalo, da je najnevarnejši virus za otroke v prvih dveh letih življenja. Kot takega ga kot najpogostejši virusni vzrok smrti pri otrocih navajajo tudi svetovni učbeniki. V preteklih desetletjih je bila zato večina pozornosti namenjena preprečevanju hudih posledic, ki jih povzročajo okužbe s tem virusom. Gre za izredno nalezljiv virus, ki vsako zimo prizadene do polovico vseh otrok, rojenih v predhodnem letu, ki se v zimskih mesecih prvič srečajo z njim. Povzroča značilno klinično sliko bronhiolitisa ali virusne pljučnice, najpogosteje pri otrocih do prvega leta starosti. Tudi pri teh okužbah so najbolj prizadeti predvsem prezgodaj rojeni otroci.

Zadnja leta pa so se začele v strokovni publicistiki pojavljati prve objave, da RSV pogosto in hudo prizadene tudi paciente na drugem starostnem polu življenja, torej starostnike. V oktobra objavljeni študiji so raziskovalci iz Hongkonga po tri leta trajajoči raziskavi potrdili, da virus RSV hudo prizadene starostnike, bolezen je pogosto klinično neločljiva od okužbe z virusom gripe in se pri vsakem desetem bolniku, starejšem od 75 let, ki se zaradi okužbe z RSV zdravi v bolnišnici, konča s smrtjo.

Podoben pojav smo v lanski zimski sezoni opazili tudi pri slovenskih bolnikih, saj je bilo prvič mogoče dokazati precejšnjo razširjenost okužb z RSV pri bolnikih, starejših od 60 let, ki so bili poslani na testiranje za virus gripe. Razlog za pogostejše odkritje okužb z RSV je bila uporaba novega kombiniranega testa, ki v istem vzorcu sočasno dokaže nukleinske kisline virusov gripe tipa A in B, dodatno in samodejno pa tudi virus RSV. Posledično je bil virus RSV dokazan pri skoraj vsakem četrtem bolniku, ki je bil v laboratorij poslan zaradi suma na gripo.

V tem okviru se kot epidemiološko zanimivo postavlja vprašanje stikov med dvema generacijama – na primer majhnih otrok in njihovih starih staršev. V ameriški študiji so pred leti že dokazali, da se število bolnišničnih sprejemov pri starejših zaradi invazivnih okužb, ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae, značilno poveča takoj po praznikih, ko je stikov med vnuki in starimi starši največ.

Še o cepljenju proti gripi

Morda se ravno v tem kaže odgovor na še eno vprašanje, ki se pogosto pojavlja v zimskih mesecih: ali se je smiselno cepiti proti gripi?

Kot ključni ukrep za preprečevanje virusnih okužb dihal sicer vedno priporočamo univerzalno vzdrževanje ustrezne higiene rok z umivanjem ali razkuževanjem. Odločno pa je ob tem treba podpreti in spodbujati cepljenje ogroženih skupin prebivalstva in še zlasti zdravstvenih delavcev. Med ogrožene osebe štejemo predvsem odrasle nad 65 let, ljudi s kroničnimi in malignimi boleznimi in nosečnice. Zelo priporočljivo je tudi cepljenje bližnjih svojcev ogroženih oseb.

Žal cepivo proti gripi po učinkovitosti ne spada med najboljša cepiva, a je po drugi strani izredno varno, z zelo malo stranskimi učinki, in korist nedvomno prevlada nad morebitnimi neželenimi učinki. Zdravstveni delavci pa ne glede na področje svojega dela pogosto pridejo v stik s starejšimi, nosečnicami in imunsko oslabljenimi bolniki, ki so še posebej dovzetni za okužbo z virusom gripe. V različnih študijah so dokazali, da lahko vsaka deseta okužba z virusom gripe poteka v zelo blagi obliki. Okužba pri zdravstvenem delavcu, ki se kaže kot prehlad, pa lahko v primeru prenosa na bolnika zanj pomeni smrtno nevarno okužbo. Zato so pomisleki glede cepljenja proti gripi pri zdravstvenih delavcih še posebej neutemeljeni in sporni tudi z etičnega vidika. Ne smemo pozabiti, da v bolnišnici z bolniki prihaja v stik poleg zdravstvenega tudi negovalno in drugo osebje, ki ga moramo v program cepljenja vključiti enako kot zdravstveno.

Prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani