Stephen Hawking se bo upokojil

Na Univerzi Cambridge so potrdili, da se bo prihodnje leto upokojil njihov najbolj znani profesor in eden najboljših znanstvenikov našega časa Stephen Hawking. Takrat bo namreč dopolnil 67 let, to pa je tista starost, pri kateri pravila te univerze določajo, da je treba profesorsko mesto prepustiti mlajšim. Najbolj slavni znanstvenik na invalidskem vozičku bo tako oktobra 2009 po treh desetletjih zapustil položaj Lucasovega profesorja matematike na Cambridgeu in postal častni profesor.

Ko je Hawking pri 21 letih izvedel, da ima motorično živčno bolezen ALS (amiotrofna lateralna skleroza, ki povzroča razpad celic v hrbtnem mozgu in možganih, ki nadzorujejo hoteno mišično dejavnost), je bil prepričan, da bo kmalu umrl. Zdravniške prognoze so bile neusmiljene: največ še nekaj let življenja. Ko bi tedaj nekdo napovedal, da bo ta mladenič postal eden najboljših znanstvenikov, da bo zaslovel kot pisec najbolj prodajane poljudne knjige o fiziki in astronomiji in da bo na Cambridgeu dočakal upokojitev kot Lucasov profesor, bi vsak le zamahnil z roko.

Danes je star 66 let in je za dobrih štirideset let presegel pričakovano življenjsko dobo za ljudi s to boleznijo. »Veselimo se, da bo nadaljeval z akademskim delom na našem oddelku, ki je odigral vodilno vlogo pri raziskavah vesolja in gravitacije,« je dejal Peter Haynes, vodja oddelka za uporabno matematiko in teoretično fiziko univerze v Cambridgeu. Predstavnica za odnose z javnostjo je še dodala, da je Hawking zaseden do 2012 ...

Fizik, ki je želel študirati matematiko

Stephen Hawking se je rodil 8. januarja 1942 (natanko 300 let po smrti Galilea) v Oxfordu, kjer je tudi diplomiral. Želel je študirati matematiko, ker pa te smeri ni bilo, se je odločil za fiziko. Študij je nadaljeval v Cambridgeu, kjer se je ukvarjal predvsem z astrofiziko in tam tudi doktoriral. Leta 1979 je bil izvoljen za Lucasovega profesorja matematike. Katedro so ustanovili leta 1663 z denarjem, ki ga je zapustil Henry Lucas, pred njim pa sta jo med drugim vodila tudi Isaac Newton in Paul Dirac. Zanimiva je bila Lucasova zahteva, da profesor ni dejaven v cerkvi, zaradi česar je Newton kralja Karla II. opomnil, da mu zavoljo tega ni treba sprejeti duhovniškega stanu, ki je bil obvezen za vse profesorje, kar je kralj tudi sprejel.

Telo Stephena Hawkinga je vse hitreje odpovedovalo poslušnost, zadnjič se je podpisal leta 1979 prav v knjigo Lucasovih profesorjev, znanstveno pa je bil v tem obdobju na vrhuncu. Na začetku sedemdesetih let je matematično podprl teorijo velikega poka, sledile so raziskave črnih lukenj: Hawking je ugotovil, da se ne morejo deliti, da se lahko samo širijo, ne pa krčijo, poleg tega pa sevajo, dokler se energija ne izčrpa in ne eksplodirajo. S to teorijo je prvič matematično združil težnost, kvantno mehaniko in termodinamiko.

Čudovito je biti znanstvenik

Nenehno si je prizadeval za nekakšno enotno in popolno teorijo, ki bi jo vsaj v grobem lahko razumeli vsi. To bi človeštvu namreč omogočilo, da bi v razpravi o temeljnih vprašanjih, kot je na primer to, zakaj obstajamo mi in vesolje, lahko sodelovali vsi. »Če bomo odkrili popolno teorijo, jo bo v kratkem okvirno lahko razumel vsakdo, ne samo maloštevilni raziskovalci. Potem bomo vsi, filozofi, raziskovalci in čisto preprosti ljudje lahko sodelovali v razpravi o vprašanju, zakaj obstajamo mi in Vesolje. Če bomo našli odgovor na to, bo to največji uspeh človeškega razuma - potem bomo poznali božjo misel,« je zapisal Hawking v sklepnem poglavju Kratke zgodovine časa. Sam nikoli ni želel razkriti, ali je veren.

Živeti in raziskovati v teoretični fiziki je bila zanj čudovita izkušnja, zato je srečen, če je dodal majhen prispevek. »Nič ni podobno trenutku, ko odkriješ nekaj, česar prej ni vedel nihče. Ne bom tega primerjal s seksom, ampak traja dlje,« je dejal dvakrat poročeni znanstvenik, ki ima iz prvega zakona tri otroke.

Strast do stav

Medtem ko ga številni kolegi razglašajo za najpomembnejšega sodobnega teoretičnega fizika, je precej znanstvenikov prepričanih, da je danes precej odličnih astrofizikov, ki Hawkinga v marsičem prekašajo. Tudi pri teorijah o črnih luknjah, s katero je zaslovel pred več kot tridesetimi leti. Nenazadnje je pred štirimi leti priznal, da je izgubil stavo z ameriškim kolegom Johnom Preskillom, saj črne luknje ne uničijo vsega, kar pogoltnejo. Sicer pa je vselej rad stavil. Tako je pred dobrim mesecem, ko so po velikem hadronskem trkalniku LHC v Cernu spustili prvi žarek, takoj ponudil stavo, da jim ne bo uspelo odkriti tako imenovanega božjega delca - Higgsovega bozona.

Na invalidski voziček priklenjeni znanstvenik, ki se lahko s svetom sporazumeva le še z računalnikom, tega pa upravlja z veko, je že dvajset let pravi znanstveni zvezdnik. Čeprav na predavanjih po vsem svetu ne pove nič novega, so dvorane vselej nabito polne, Kratka zgodovina časa in Vesolje v orehovi lupini se prodajata v milijonskih nakladah, njegov lik se je pojavil celo v risanem filmu o družini Simpsonovih: »To je najbolj inteligentna oddaja na ameriški televiziji,« je izjavil.

Ko je pred leti povedal, da je edina dolgoročna rešitev za človeštvo kolonizacija drugih planetov, se polemike niso polegle do danes. Aprila lani je kot prvi invalid na posebnem ameriškem letalu G-Force One navdušeno preizkusil, kakšno je stanje breztežnosti. Vselej pa si je želel poleteti v vesolje, ki ga je toliko let proučeval. Britanski mogotec Richard Branson, ki je poleti v kalifornijski puščavi predstavil svoje plovilo za vesoljske turiste, mu je obljubil, da ga bo popeljal na izlet. Če bo vse potekalo gladko, bo Stephen Hawking prihodnje leto gotovo med potniki, ki se bodo odpravili na prvi dveinpolurni vesoljski izlet. Četudi kot emeritus profesor z Univerze Cambridge.


Več v prilogi Znanost četrtkove tiskane izdaje Dela!