Suša – stara gostja ali znanilka sprememb?

Ljubljana – Vročina, nato suša, ki jo končno prekinejo nalivi, tem pa sledijo poplave ... Tako bi lahko opisali dogajanja, ki se vrstijo že leta in leta. Enak opis pa velja tudi za podnebne spremembe. Gre torej pri sedanji suši za navaden pojav, ki nas od časa do časa obišče že od nekdaj, ali pa za oznanilo, da se podnebne spremembe dogajajo tu in zdaj?

Če pogledamo naše meteorološke zapiske in v zgodovinske arhive, lahko vidimo, da so suše vsaj na nekaterih naših območjih bolj ali manj reden gost že od nekdaj. A dogajanja v zadnjih dvajsetih letih kažejo, da se hude suše pojavljajo čedalje pogosteje, kar utegne pomeniti, da že gre za delovanje podnebnih sprememb.

Od leta 1992 so nas hude suše pestile kar šestkrat, in to od leta 1992 kar tri leta zapored, tudi leta 1993 in 1994. Šest let pozneje, leta 2000 in 2001, je bila huda suša v kar dve leti zapored in se nato spet ponovila dve leti pozneje, leta 2003. Poleg leta 2003, ko smo v Sloveniji imeli največji primanjkljaj vode na kmetijskih območjih, je prav tako velik primanjkljaj vode izsušil kmetijska zemljišča tudi lani.

Novo je tudi dejstvo, da se suše pojavljajo tudi tam, kjer so bile v preteklosti zgolj redkost. V Evropi tako suša ni več omejena le na Sredozemlje in tudi v Sloveniji se z njo ukvarjajo tudi tam, kjer je v preteklosti niso pogosto doživeli. V zadnjih 15 letih se je površina s sušo prizadetih predelov v Evropi več kot podvojila in znaša že 15 odstotkov območja Evrope. Meteorologi in klimatologi menijo, da gre za vpliv podnebnih sprememb, ki so zaradi povišanja temperature ozračja vplivale na spremembo režima padavin, ta pa je spremenil razpoložljivost vode na večini območij.

Tudi v Sloveniji, ki še do pred kratkim ni veljala za območje, ki je ranljivo zaradi suš, se voda zdaj zadržuje manj časa. V toplejšem ozračju je več izhlapi in zaradi hujših nalivov kot posledica večjega izhlapevanja voda tudi hitreje odteče. Povprečno Slovenijo še vedno namoči od 800 milimetrov padavin na leto na skrajnem severozahodu do več kot 3000 milimetrov na zahodu. Zaradi neugodne časovne razporeditve padavin pa, opozarjajo klimatologi, suša že pomeni tveganje tudi v Sloveniji. Čeprav se človeštvo že od nekdaj srečuje s sušo, še nima dokončne definicije, kaj suša sploh je. Suša je namreč zelo zapleten pojav, čeprav je to normalen podnebni pojav. Pojavlja se v vseh podnebnih pasovih, vendar povsod s posebnostmi, značilnimi za določeno območje. Sušo tudi različne stroke različno definirajo, čeprav gre v vseh primerih za pomanjkanje padavin v določenem časovnem obdobju, in sicer tolikšno, da ima neugoden vpliv na rastline, živali in ljudi. V primeru meteorološke suše gre za pomanjkanje padavin oziroma za njihovo nepravilne časovno razporeditev na določenem območju. Ko meteorološka suša vpliva na slabšo kakovost pridelka, gre za kmetijsko sušo. Ko pa gre za dolgotrajno pomanjkanje padavin, ki so potrebne za napajanje površinskih in podzemnih voda, nastopi hidrološka suša.

Pomanjkanje vode od aprila do konca septembra je v zadnjih 60 letih povzročilo kmetijsko sušo v Sloveniji petnajstkrat, in sicer v letih 1952, 1967, 1971, 1973, 1977, 1983, 1992, 1993, 1994, 200, 2001, 2003, 2006, 2007 in 2012.

Pogostejše tudi velike škode

V Sloveniji je škoda zaradi suše leta 2003 predstavljala kar 80 odstotkov vse škode zaradi naravnih nesreč, leta 2000 je znašala 70 odstotkov, leta 2001 pa je na sušo odpadlo kar 60 odstotkov vse škode zaradi naravnih nesreč v tem letu. Suša pred šestimi leti nas je stala kar 16,5 milijona evrov – takrat je bilo prizadetih skoraj 30.000 hektarov kmetijskih površin v dobri četrtini slovenskih občin. Manjšo škodo smo imeli tudi po sušah leta 2010 in 2011. Velika škoda se je pojavila osemkrat po letu 1990 in kar petkrat po letu 2000. Suše so v letih 2000, 2001, 2003 in 2006 v Sloveniji povzročile za 247 milijonov evrov škode. Med najbolj perečimi je bilo leto 2003, ko je več kot 60 odstotkov slovenskega ozemlja prizadela ekstremno huda suša.

V letih 2003 in 2012 je bila v Sloveniji tudi najhujša suša v vodonosnikih, odkar hidrologi spremljajo hidrološko stanje in izvajajo sistematične meritve. V Prekmurju so takrat imeli najnižje gladine podzemne vode.

Suša je torej tudi v Sloveniji, sicer tradicionalno vodnati deželi, razmeroma redna gostja. A njen način prihajanja, pogostost in trajanje se spreminjajo, opozarjajo strokovnjaki. Glede na napovedi mednarodnega panela za podnebne spremembe, ki je v svojem poročilu pred dvema letoma dokazal povezavo med sušami in podnebnimi spremembami, lahko predvidevamo, da bodo suše tudi pri nas še pogostejše, kar dokazuje tudi trend zadnjega desetletja. Po napovedih strokovnjakov se bo suša še razširila v notranjosti države, kjer do zdaj ni bila pogosta. Očitno dezertifikacija, ki prodira skozi severno Sredozemlje ter vzhodno Evropo, sega tudi v našo bližino.