Tiskane izdaje
In nasprotno: mušji samci, ki z drugimi samci, s katerimi niso v sorodu, tekmujejo za naklonjenost samice, so do brenčavega objekta svojega poželenja precej bolj ognjeviti kakor samci, ki so med seboj v sorodu. Godne samice vztrajno nadlegujejo in jih pogosto ne pustijo pri miru niti med hranjenjem in spanjem.
»Mušji bratje očitno ne tekmujejo tako srdito med seboj za pozornost samice, saj se bodo njihovi geni po združitvi kateregakoli od njih s samico uspešno nadaljevali,« je razliko pojasnil avtor študije dr. Tommaso Pizzari z zoološkega oddelka univerze v Oxfordu.
»Pri parjenju so zato precej bolj sproščeni kakor nesorodni mušji samci in samico med samim paritvenim aktom zaradi svoje nenapadalnosti tudi bistveno manjkrat poškodujejo.«
Z omenjeno študijo, objavljeno v reviji Nature, so še ugotovili, da imajo družice med seboj tekmujočih nesorodnih mušjih samcev krajše reproduktivno življenje in manj potomcev, in to prav zaradi nenehnega obleganja napadalnih samcev.
Njihovo ponavljajoče se agresivno dvorjenje lahko celo fizično poškoduje samico, poleg tega pa ji ne omogoča dovolj časa za hranjenje in počitek, nujen za zdravo življenje,« je sklenil dr. Pizzari.
