Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Vpliv spolnih hormonov na razvoj možganov

Ženski spolni hormoni so za razvoj možganov prav tako potrebni, kot testosteron za razvoj moških možganov.

čet, 11.08.2011, 06:00

Vse od prvega odkritja pred več kot petdesetimi leti, da na razvoj moških lastnosti in vedenja pomembno vpliva moški spolni hormon testosteron, je bila splošno sprejeta teorija, da je za razvoj moških možganov nujno potreben testosteron, medtem ko se ženski možgani razvijejo sami od sebe, brez vplivanja hormonov ali katerih drugih mehanizmov.

Glavna podpora tej teoriji je splošno znano dejstvo, da v moških zarodkih testosteron v velikih količinah proizvajajo moške spolne žleze – moda, medtem ko naj bi bili jajčniki vse do pubertete bolj ali manj neaktiven organ.

Danes vemo, da so jajčniki med razvojem zarodka sicer res povsem neaktivni, kar zadeva proizvodnjo hormonov, toda pri poskusnih živalih (laboratorijskih miših in podganah) začnejo takoj po rojstvu proizvajati manjše količine ženskih spolnih hormonov estrogenov. To obdobje pri razvoju človeškega zarodka ustreza drugi polovici nosečnosti, ko zarodek samo še raste, vsi organi pa so že razviti.

Najnovejše raziskave zdaj kažejo, da imajo te majhne količine ženskih spolnih hormonov morda izjemno pomembno vlogo pri razvoju ženskih značilnosti možganov. Nekaj raziskav pri miših (med drugim tiste, ki jih izvajamo na ljubljanski veterinarski fakulteti) je pokazalo, da odsotnost spolnih hormonov med razvojem ne vpliva samo na spremenjeno vedenje odraslih mišjih samcev (kar je že dolgo znano), temveč je ob odsotnosti ženskih spolnih hormonov v zarodkih moteno tudi vedenje odraslih samic, kar kaže, da so ženski spolni hormoni prav tako potrebni za razvoj ženskih možganov, enako kot je testosteron nujen za razvoj moških.

Ker pa so jajčniki v zarodku povsem neaktivni, mora biti očitno za razvoj ženskih možganov pomembno drugo obdobje; pri miših in podganah je to najverjetneje obdobje kmalu po rojstvu (vendar še pred puberteto), ki ustreza drugi polovici nosečnosti pri ljudeh.

Nekaj študij v zadnjem letu je to domnevo potrdilo, saj so raziskave pri miših pokazale, da so majhne količine ženskih spolnih hormonov v organizmu v drugem in tretjem tednu življenja mišk nujne za normalen razvoj ženskih možganov.

Mišje samice, ki nimajo ženskih spolnih hormonov v tem času, imajo kot odrasle v možganih manjšo količino beljakovine kisspeptin, ki je zelo pomembna za začetek pubertete in kasneje za normalno plodnost. Miši brez jajčnikov v prvih tednih po rojstvu so tako imele enako količino kisspeptina kot samci, z dodajanjem estrogenov v tem zgodnjem obdobju pa se je količina kisspeptina spet dvignila na normalno raven.

Zadnja, pred kratkim objavljena raziskava Julie Bakker in sodelavcev iz Belgije pa je pokazala, da je prisotnost estrogenov v tem obdobju pomembna ne le za normalno aktivnost kisspeptina, ampak tudi za normalno vedenje samic in za urejanje njihovega spolnega nagona v odraslem življenju.

Samice, ki niso imele estrogenov v tem kritičnem obdobju (od 10. do 25. dneva po rojstvu), so kazale zmanjšan spolni nagon in se niso marale pariti s samci, tako kot to počnejo normalne miši, če pa so takšnim mišim umetno dodajali estrogene med 10. in 25. dnevom starosti, so se v odraslem življenju spet vedle enako kot samice, pri katerih jajčniki izločajo ženske spolne hormone, tako kot je običajno.

Kakšen je pomen teh raziskav za razumevanje človekovega vedenja, je trenutno še težko trditi, vendar vemo, da spolni hormoni tudi pri ljudeh pomembno vplivajo na razvoj možganov v zarodku.

V človeških zarodkih imajo prav tako učinek na nastanek trajnih sprememb v možganih, ki se že v otroštvu in kasneje v odraslem življenju kažejo v razlikah v vedenju, najnovejše raziskave pa kažejo, da morda tudi pri ljudeh za razvoj možganov ni pomembno samo pravilno izločanje testosterona iz zarodkovih mod pri fantkih, temveč tudi pravilno izločanje majhnih količin estrogenov iz jajčnikov tik pred rojstvom ali takoj po njem pri deklicah.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se