Jasna Kontler Salamon, znanost
Več od vseh hvalnic na račun kemije – nekaj jih lahko preberete tudi v sosednjem prispevku – verjetno zaležejo dokazi, da kemija prinaša otipljivo koristi celotni družbi. Eden takšnih je raziskovalno delo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) Univerze v Mariboru (UM). Naš sogovornik je dekan FKKT in eden njenih najuspešnejših raziskovalcev prof. dr. Željko Knez.
Veljate za eno od raziskovalno najuspešnejših fakultet v vsem slovenskem visokošolskem prostoru. Kako lahko to podkrepite?
Dejstvo je, da gre naši fakulteti, kar se razvoja in raziskav tiče, kar dobro. Fakulteta uspeva z dejavnostmi na trgu in z mednarodnimi raziskovalnimi projekti pridobiti že približno 15 odstotkov celotnega prihodka, kar je v slovenskem merilu za tovrstne institucije prej izjema kot pravilo. Lani smo pridobili 500 do 600 tisoč evrov prihodka od industrije in za naše sodelovanje v evropskih projektih.
Je bilo več denarja iz industrije ali ga je bilo več od projektov?
Vsekakor se deleža približujeta. Lani so se nekateri naši evropski projekti že iztekli, letos kandidiramo za nove, vendar ugotavljamo, da nam bo to šlo težje kot doslej, saj so se pojavile nove prioritete. Več možnosti imamo v projektih, sklada Marie Curie, ki podpirajo mobilnost in usposabljanje mladih strokovnjakov. Na naši univerzi imamo na FKKT največji delež tujih doktorandov in to ne zgolj iz prostora bivše Jugoslavije, kar je značilno za slovenski visokošolski prostor, temveč tudi iz Italije, Francije, Nemčije in tako naprej.
To zanimanje tujcev verjetno najbolje priča o ugledu vaše fakultete in vaših raziskav?
Seveda. Še posebej nas veseli, da zanimanje tujcev za doktorski študij pri nas še narašča. Pri tem pa nas, žal, še vedno mučijo birokratske ovire. V Sloveniji je veliko lažje zagotoviti status športniku iz tujine, kot pa pridobiti papirje tujemu študentu ali raziskovalcu. Škoda, da se tisti, ki odločajo o tem, malo ne ozrejo čez mejo, na primer v nam bližnji Gradec, kjer takih problemov nimajo. Počasi se bomo morali začeti zavedati, da imamo v Sloveniji omejeno število vrhunskih kadrov in da moramo zato načrtovati uvoz takšnih strokovnjakov iz tujine. Po možnosti kadre iz vsega sveta, ki jim bomo pri nas tudi ponudili dovolj mikavne možnosti zaposlitve – v visokošolskih in raziskovalnih institucijah ter tudi v industriji.
Pred leti je vaša fakulteta skoraj bila plat zvona zaradi premajhnega vpisnega zanimanja. Kako je s tem danes?
Že nekaj let na mariborski univerzi opažamo naraščanje zanimanja za kemijo. Sušnih vpisnih let je konec, saj so očitno mladi ugotovili, da kemike zaposlujejo številne industrije. Naj omenim samo Krko, ki načrtuje zelo veliko investicijo, v kateri bodo predvidoma delo našli tudi številni dobri mladi diplomirani kemiki. Osebno sicer že ves čas menim, da morajo naši diplomanti najprej v industrijo, od tam se lahko kasneje nekateri vrnejo na univerzo.
Ali imate tudi na fakulteti izkušnje z novimi odcepljenimi podjetji, ki so izšla iz vaših raziskav?
Nič kaj dosti se ne dogaja na tem področju, tudi tu je preveč birokratskih ovir. Lahko samo upamo, da bo to v prihodnosti, v skladu z napovedmi, bolje potekalo. Vitiva, edino podjetje, ki je izšlo s fakultete, je zdaj v tuji lasti in edino, kar ima FKKT zdaj od tega, je to, da so tam zaposleni naši vrhunski doktorji znanosti. Tudi sicer je tako, da mnogi naši dobri raziskovalci odidejo skupaj s svojimi projekti v različna podjetja, kjer jih zaposlijo.
Kateri pa so trenutno vaši najbolj obetavni projekti za domačo ali tujo industrijo?
Kar nekaj jih je, žal pa vam ravno o najbolj obetavnih ne smem povedati nič konkretnega, ker me k temu obvezuje naš dogovor s partnerji iz industrije.
Nekaj pa menda kljub temu lahko poveste?
Eden od teh projektov, ki je plod našega dolgoročnega sodelovanja, je za določeno slovensko podjetje, ki je z njegovo pomočjo že začelo izdelovati čisto nove izdelke. To pa je odprlo tudi nove trge in tudi nova delovna mesta. Več o tem pa takrat, ko se bo s tem razkrivanjem strinjal naš partner.
Drugi naš zelo uspešen projekt je skupaj z drugo slovensko firmo za eno svetovnih multinacionalk, ki ima na leto 10 milijard evrov dobička. Ta je iskala neko rešitev in v svetovnem izboru smo delo dobili mi skupaj z določenim slovenskim podjetjem. Tudi v tem primeru gre za čisto novo zadevo, namreč za komponento novega izdelka.
Sami ste sodelovali pri številnih patentih. Ali je na mariborski univerzi ustrezno poskrbljeno za zaščito industrijske lastnine?
Vodstvo naše univerze pravkar pripravlja nov pravilnik, s katerim bomo, upam, to področje uredili tako, da bo motiviralo raziskovalce. Vedeti pa moramo, da je mednarodna patentna zaščita zelo draga. Osebno sem za takšno rešitev, da bi patentne stroške povrnili samo tistim raziskovalcem, katerih patent je bil sprejet.
Kako bi ocenili pomen pravkar minulega mednarodnega leta kemije?
Leto kemije se mi je zdelo zelo smiselna odločitev, saj je kemijo potrebno še bolj popularizirati pri mladi in tudi starejši generaciji in v zvezi z njo odpraviti tudi nekatere predsodke.
Kaj pa kemija pomeni vam osebno?
Zame je pomembno predvsem to, da z njeno pomočjo dobimo nove materiale in nove izdelke, pri čemer dejansko ni meje. Brez razvoja kemije tudi ne bi bilo napredka celotne industrije. Morda se še najmanj zavedamo pomena kemije v vsakdanjem življenju. Pri tem imam v mislih tudi »kemijo« odnosov, ki jih imajo zakonci, starši in otroci, babice in dedki s svojimi vnuki. Vse to uravnava zelo zapletena kemija, ki poteka v človeškem organizmu in ki jo – morda je to tudi sreča – še ne poznamo dovolj.