Tiskane izdaje
Bi lahko z mlekom in mlečnimi izdelki, obogatenimi z naravnimi funkcionalnimi dodatki, preprečevali okvare DNK in razvoj rakavih bolezni?
Slovenski raziskovalci na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in na oddelku za razvoj izdelkov in tehnologij v Ljubljanskih mlekarnah ocenjujejo, da ta možnost obstaja, zato skupaj razvijajo visoko inovativno raziskavo o naravnih spojinah kot lovilcih kemijskih kancerogenov.
Ti tako imenovani lovilci, naravne snovi, pridobljene predvsem iz sadja in nekaterih rastlin ter v primerni topni obliki dodani mlečnim izdelkom, naj bi rakava obolenja preprečili, še preden bi rakotvorni dražilci v organizmu uspeli poškodovati človekov dedni material (DNK) in sprožiti razvoj raka. Po uspešnem zaključku tehnološko zahtevne in obsežne raziskave, bi naravne lovilce kemijskih kancerogenov lahko uporabili kot funkcionalne dodatke v živilih in tako skušali preprečiti praktično vse vrste raka.
»V sadju in sadnih ekstraktih je obilica spojin, možnih kandidatov za preprečevanje raka. V okviru raziskave proučujemo maline, grozdje, kurkumo in hmelj, ki so le nekateri izmed značilnih predstavnikov tovrstnih rastlin. Z raziskavo želimo najti dobre naravne lovilce kemijskih karcinogenov oziroma naravne spojine, ki bi v človekovem telesu preprečili kemijsko poškodbo DNK in s tem morebitni nastanek raka. Raziskava poteka s pomočjo računalniških simulacij na največji računalniški skupini v Sloveniji. Tudi glede tega je inovativna in se razlikuje od tradicionalnih znanstvenih raziskav. Prof. Arieh Warshel, avtor vpeljave računalniških simulacij na področje kemije, in moj znanstveni kolega, je namreč prav pred kratkim za to prejel Nobelovo nagrado,« je na predstavitvi projekta dejal doc. dr. Urban Bren, vodja raziskave na Kemijskem inštitutu.
Uspešnemu zaključku raziskovalnega projekta bodo sledile eksperimentalne študije na izbranem najučinkovitejšem naravnem lovilcu kemijskih karcinogenov ter proces njegove optimizacije v funkcionalni prehranski dodatek. »Naravne spojine, ki jih iščemo, se raztapljajo tako v vodi kot v maščobah. Mleko in določeni mlečni izdelki tako predstavljajo idealno živilo za vnos teh spojin in uporabo prehranskih dodatkov. V Ljubljanskih mlekarnah imamo z izdelki, obogatenimi s funkcionalnimi dodatki, že številne izkušnje, saj imamo na trgu že lep čas izdelke z inovativnimi funkcionalnimi dodatki, kot so probiotične kulture, koencim Q10, vitamini in minerali, L-karnitin ter biotin,« je možnosti uporabe znanstvenih dognanj v praksi pojasnila Mateja Juvančič, ki vodi razvoj izdelkov in tehnologij v Ljubljanskih mlekarnah.
Projekt, ki, kot rečeno, poteka v sodelovanju med Kemijskim inštitutom in Ljubljanskimi mlekarnami ter ob podpori EU, Sklada za regionalni razvoj, pa je zgleden primer sodelovanja znanosti in gospodarstva, potrjujeta, predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec in direktor Kemijskega inštituta prof. dr. Janko Jamnik. Za posamezne firme je to pomembna motivacija za podporo razvojnega in raziskovalnega dela ter novi proizvodni izzivi. Vse bolj pa je jasno, da bodo na globalnem trgu dolgoročno preživela le podjetja, ki ustvarjajo izdelke z visoko dodano vrednostjo.
Kot kažejo statistike in napovedujejo poznavalci, se, tako kot po svetu, tudi pri nas, nenehno povečuje število rakavih obolenj, zato je ob vseh naporih za učinkovitejše zdravljenje, izjemno pomembna prav preventiva. Med ljudmi, rojenimi leta 2010 bo namreč do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od dveh moških in ena od treh žensk.
V zadnjih letih na leto za rakom zboli več kot 12.000 Slovencev, nekoliko več moških kot žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.700. Rak tako skupaj s koronarnimi boleznimi vzame največ človeških življenj.
