Tiskane izdaje
Med prebivalstvom razvitih držav je približno toliko žensk kot moških, če ne celo nekoliko več. Kako to, da jih potemtakem skorajda ni videti v pretežnem delu širnega polja naravoslovja in tehnologij? To vprašanje si je pred leti zastavila ugledna ameriška znanstvenica na področju izrazito moških računalniških znanosti prof. dr. Rachelle Heller in to jo je te dni pripeljalo tudi v Slovenijo.
V okviru Preglovega kolokvija je na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pretežno (začuda ali pa pričakovano) ženskemu občinstvu predstavila svoja dognanja o vprašanju, zakaj v akademskih tehniških in naravoslovnih krogih ni več žensk. Podala je tudi svoje izkušnje in nasvete, kako ženskam bolj na široko odpreti vrata v te do zdaj bolj ali manj izključno moške kroge. Za proučevanje te tematike ji je ameriška vlada v sklopu Nacionalne znanstvene fundacije namenila kar dva milijona dolarjev.
Toda najprej: kdo je prof. Rachelle Heller? Rachelle Heller oziroma Shelly Heller, kot se je v Ljubljani sama predstavila, ima univerzitetno diplomo iz kemije, magisterij iz računalniških znanosti in doktorat iz uporabe računalnikov v izobraževalne namene. Trenutno je profesorica računalniških znanosti na oddelku za računalništvo na Univerzi Georgea Washingtona v ameriški prestolnici Washingtonu, kjer je bila pred tem tudi prodekanja za akademske zadeve na fakulteti za inženirstvo in aplikativne znanosti. Je avtorica in soavtorica številnih knjig in znanstvenih člankov o računalništvu in izobraževanju in urednica vodilne znanstvene revije za to področje Computers & Education: An International Journal.
Steklene stene in stropi
Prvi dve stopnji njene akademske izobrazbe pomenita vstop v bolj ali manj izrazito moški svet, tretja, najvišja akademska stopnička pa že pomeni preobrat v bolj ženski svet – v potrditev dejstev in njenih dognanj v zvezi s steklenim stropom in steklenimi stenami. Vanje pogosto trčijo tiste ženske, ki vendarle pogumno zakoračijo v moški svet tehnike in pretežno »moških« znanosti. Skoznje vidijo svoje moške kolege na vodilnih položajih, ki njim večinoma niso dostopni. Prav to je pripeljalo do odločitve prestižne ameriške Nacionalne fundacije za znanost, da dr. Hellerjevi že vrsto let podeljuje precejšnje vsote za program spodbujanja doseganja vodstvenih položajev, tako imenovanih NSH Advance Leadership awards.
Pod geslom Naprej do profesure tako dr. Hellerjeva že deseto leto organizira delavnice, na katerih za zdaj še razmeroma redke ženske, ki vstopajo v svet moške tehnike in znanosti, poučijo in usposobijo, kako se potegovati in pogajati za vodilne položaje, ki jih danes večinoma zasedajo moški. Izkušnje s teh delavnic je predstavila tudi v Ljubljani, kamor je prišla v okviru prestižne Fullbrightove štipendije. Našo državo si je, kot je v uvodu v njeno predavanje povedala njena znanstvena kolegica in sodelavka v Sloveniji prof. dr. Dušanka Janežič s Kemijskega inštituta, izbrala sama med več možnostmi, ki so se ji ponujale.
Zakaj torej Slovenija? »Več razlogov je za mojo izbiro,« je pojasnila v pogovoru za Delovo prilogo Znanost. »Prvi je zelo oseben. Imela sem možnost, da bi šla v Bangladeš, vendar ima moja mama že 96 let. Sicer se dobro počuti, a če bi se ji med mojo odsotnostjo kaj zgodilo, bi se iz Bangladeša težje takoj vrnila domov kot od tu. Drugi razlog je bil, da ta tematika zanima tudi EU oziroma nas zanima, kakšne so možnosti žensk na izrazito moških področjih tehnike in naravoslovja v Evropi. Slovenija se mi je zdela zanimiva, ker je ena od novejših članic EU, pa tudi zato, ker ima zelo izobraženo prebivalstvo. Možnost sem imela, da proučim situacijo v Maroku, vendar tam izobrazba ni tako splošno razširjena kot pri vas in je omejena na določene sloje prebivalstva. Slovenija se mi je zato vsekakor zdela najbolj zanimiva.«
Kako se bo svoje teme lotila pri nas? »Sodelovala bom z Dušanko Janežič s Kemijskega inštituta. Osredotočili se bova na vprašanje, kako je pri vas urejeno akademsko napredovanje vse do naziva rednega profesorja. V ta namen bova oblikovali raziskavo, usmerjeno v problem, kako je z akademskimi in raziskovalnimi pozicijami za ženske v Sloveniji. Z znanstvenicami se bova pogovarjali o njihovem počutju na delovnem mestu, o tem, koliko jih je vodij laboratorijev, kakšne so njihove realne možnosti za napredovanje, skratka, kako nizko ali visoko na lestvici kariernega napredovanja trčijo ob stekleni strop. Na podlagi teh pogovorov bom lahko presodila, ali bi bile pri vas koristne podobne delavnice v pomoč znanstvenicam, ki si tudi na izrazito moških področjih želijo zgraditi akademsko kariero.«
Piramida, ki ni v skladu s številom žensk
Anketo za zbiranje teh podatkov bo prof. Hellerjeva zasnovala na raziskavi, kakršno so že izpeljali na slovitem Massachusetskem inštitutu za tehnologijo (MIT). »Ta se osredotoča na deset osnovnih parametrov: plačo, prostor, sredstva za raziskave, vodstvene položaje, nagrade, delež plače, ki se plačuje iz individualnih projektov, učne obveznosti in naloge, delovanje v odborih oziroma oddelkih, dejavnosti zunaj univerz/inštitutov v odborih, razmerje med študentkami in študenti ter razmerje med profesoricami in profesorji v daljšem obdobju,« je pojasnila Hellerjeva.
Navedeni parametri se zbirajo in uporabljajo v številnih institucijah po svetu pri obdelovanju podatkov o napredovanju žensk na tako imenovanih področjih STEM (Science, Technology, Engineering, Mathematics), torej v naravoslovju, tehniki, inženirstvu in matematiki, ki so še vedno bolj domena moških. Tako dobljeni podatki kažejo na piramido, ki ni v skladu s siceršnjim deležem žensk: čeprav je vsaj polovica prebivalstva ženskega spola, je na področjih STEM med študenti le petina žensk, z izjemo biologije. To število v naslednji fazi, med zaposlenimi na teh področjih, že nakazuje piramido: zgolj četrtina med zaposlenimi na področjih STEM je žensk. Piramido zakoliči naslednja faza: akademsko napredovanje. Ženske zasedajo samo osem odstotkov akademskih položajev na področjih STEM.
Kje so na tej poti vrzeli, skozi katere uhajajo ženske? Dr. Hellerjeva med večletnim raziskovanjem na lestvici kariernega napredovanja ni odkrila posameznih lukenj, pač pa je njena ugotovitev še slabša: gre za povsem porozno instalacijo, skozi katero uhajajo oziroma se osipajo predvsem ženske.
Predsodki
Kaj je vzrok za to poroznost karierne poti tistih, ki se vendarle odločijo za kariero na enem od področjih STEM?
»Predsodki in predvsem predsodki. Predsodki, ki jih imamo tako ženske kot moški in ki se jih večinoma ne zavedamo. Toda pomislite: kakšno čestitko izberete ob rojstvu fantka in kakšno ob rojstvu deklice? Prepričana sem, da za deklico ne izberete slikice tovornjaka, pač pa ji raje pošljete medvedka. Ali pa vprašanja, ki jih zastavljamo v šoli: deklice na primer sprašujemo, kdo je zgradil most, dečke pa, kako je most zgrajen. Fantke torej spodbujamo k procesnemu mišljenju, deklic pa večinoma ne,« opozarja dr. Hellerjeva.
Je to vzrok, da imajo deklice slabše rezultate na raznih testih glede tehnike? »Nikakor. Vzrok so stereotipi,« je prepričana Hellerjeva. »Izvedli smo eksperiment: deklicam smo pred nekim testom povedali, da te teste ponavadi dečki bolje opravijo, v drugih primerih pa smo jim dejali, da fantje in dekleta dosegajo približno enake rezultate. Zanimivo je, da so takrat, ko so vnaprej vedele, da se fantje na takih testih bolje izkažejo, deklice teste opravile slabše. Ko pa so bile prepričane, da so njihovi rezultati približno taki kot rezultati fantov, so se na testih v resnici veliko bolje odrezale. Njihovi rezultati so bili tako rekoč enaki rezultatom fantov.«
Verjamete v tolikšno moč stereotipov? Če dvomite, kliknite na https://implicit. harvard.edu. Pred vami se bo odprl test, ki vam bo pokazal – če ga boste opravili – kako močan in nezaveden je vpliv stereotipov.
