Tiskane izdaje
Interaktivni učbeniki prodirajo v naše šole počasneje, kot bi pričakovali. Njihov razvoj je drag, zato založniki na tem področju ne hitijo, saj upajo na spremembo učbeniške politike v smeri licenčnin.
Spomnimo – založniki in država niti za tiskane niti za e-učbenike nikakor ne najdejo poslovnega modela, s katerim bi bili zadovoljni obe strani. Za kakovostne e-vsebine je po mnenju založnikov treba uvesti letno nadomestilo za njihovo uporabo, tako imenovano licenčnino. To bi zagotovilo dovolj denarja za razvoj, saj ta ni prav nič cenejši od tistega za tiskane učbenike, so prepričani založniki. A šolsko ministrstvo ne glede na menjave v vrhu ostaja pri drugem modelu, po katerem e-vsebine razvijajo v okviru evropskega projekta pod licenco Common Creatives (CC). To pomeni plačilo avtorskih pravic v enkratnem znesku in prost dostop do teh vsebin na spletu.
Za sodelovanje v omenjenem projektu so se odločila zlasti manjša podjetja, ki so imela izkušnje z gradivi za srednje šole, izmed izobraževalnih založnikov se je vključila le DZS. Tako je pred letom in pol nastalo e-gradivo Vedeževo okolje za spoznavanje okolja v prvem triletju osnovne šole, ki je prvo prestalo postopek preverjanja na strokovnem svetu za splošno izobraževanje in tako uradno dobilo status učbenika. Sledili so mu še trije srednješolski e-učbeniki Tehnika in tehnologija, ki jih je naredilo podjetje Videofon.
V projektu e-šolstvo, za katerega je v iztekajoči se finančni perspektivi namenjenih 24,5 milijona evrov, je samo za e-učbenike namenjenih 12 milijonov evrov. Do leta 2010 so za 128 multimedijskih vsebin za več kot 150 različnih predmetov od vrtcev višjih šol porabili deset milijonov. Dva milijona pa ima do avgusta prihodnjega leta na voljo zavod za šolstvo za projekt E-učbeniki s poudarkom na naravoslovnih predmetih za osnovno šolo.
Založniki dvomijo o kakovosti e-učbenikov
Gradiva bodo vsebinsko nadgradili, didaktično osvežili in tehnološko poenotili, je o projektu na spletu zapisal njegov vodja dr. Igor Pesek. Njihov prednostni cilj je petnajst uradno potrjenih e-učbenikov, namenjenih učencem in dijakom za samostojno učenje in enotna platforma za dostop. Založniki so do takega načina nastajanje e-učbenikov skeptični, saj dvomijo, da bodo nastala res kakovostne in neoporečne vsebine.
»Zaskrbljeni smo, ker nova elektronska gradiva pripravlja zavod za šolstvo, ki je zadolžen tudi za pomemben del procesov, povezanih z recenziranjem in potrjevanjem učbenikov. Združevanje založniške in evalvacijske funkcije namreč vzbuja dvom v objektivnost izpeljanih postopkov oziroma samodejno postavlja zavod v privilegirani položaj med izobraževalnimi založniki,« je Miha Kovač, predsednik odbora za učbenike pri gospodarski zbornici, med drugim zapisal v nedavnem pismu pristojnemu ministru Žigi Turku.
V njem ga je v imenu slovenskih knjižnih založnikov in knjigotržcev zaprosil za pojasnila o strategiji države na področju učbenikov. Potem ko se jim ni uspelo dogovoriti o skupni platformi za trženje plačljivih e-učnih gradiv, se je razvoj teh vsebin pri založbah praktično ustavil.
»V teh razmerah je to za nas preprosto predrag projekt. Pravo multimedijsko e-gradivo je kompleksno in ni zgolj preslikava tiskanega učbenika,« pravi glavni urednik pri DZS Vasja Kožuh. Niti Vedeževega okolja, ki je nastalo v okviru evropskega projekta, ne razvijajo naprej, ker se jim to finančno ne izide. Sodelovali so predvsem zato, da bi pridobili znanje in izkušnje.
Spletna nadgradnja učbenikov ustreza učiteljem
Pri DZS so se zdaj usmerili v nadgradnjo učbenikov za pametne telefone, tablične in osebne računalnike. »Ugotavljamo, da večina učiteljev še ne potrebuje kompleksnih multimedijskih gradiv, temveč takšna, ki so preprosta za uporabo. Poleg tega tudi didaktika interaktivnega pouka še ni dovolj dodelana,« razlaga Kožuh.
To so pravzaprav obogatene strani učbenikov v PDF formatu, ki jih je mogoče projicirati na tablo. Glede na finančne zmožnosti in potrebe jim bodo nato postopoma dodajali različne vsebine. Razvijajo jih v dveh smereh – za učitelje, ki jih bodo uporabljali za podporo pri pouku, in za samostojno delo učencev in dijakov.
Večina gradiva je namenjenega srednješolcem, med katerimi se jih veliko vozi v šolo in imajo med tem čas brati ali rešiti kakšno nalogo. Do jeseni bo na tej platformi na voljo 250 e-učbenikov in dodatnih učnih gradiv, pri čemer so za e-učbenike že začeli postopek potrjevanja pri pristojnem strokovnem svetu. Cene so v povprečju do15 odstotkov nižje od tiskane verzije.
Sporna delitev trga in tudi cena e-učbenikov
»Marsikdo je pričakoval, da bodo polovico nižje, ker ni tiska in marže knjigarn, vendar spletne trgovine vzamejo približno polovico, tako da je razrez tržnega kolača še bolj neugoden. Sicer pa je to prehodno obdobje, ki bo trajalo od tri do pet let, » je povedal Vasja Kožuh. Verjame, da se bodo založniki navsezadnje le dogovorili o skupni platformi za trženje učbenikov in da si bodo konkurirali le pri vsebini. Glede na to, da je naš trg majhen, bi bilo po njegovem najbolje, da bi si pri pravih multimedijskih gradivih razdelili področja.
Ministrstvo bo očitno vztrajalo pri brezplačni platformi, dokler ne bo pošel evropski denar. Šele takrat se bo bržkone začelo pravo iskanje poslovni modela za e-učbenike, s katerim bi bili zadovoljni vsi – država, založniki in nenazadnje uporabniki. Med tem pa podjetja, ki obvladajo predvsem tehnološke rešitve in se čutijo dorasla vsebini, že vidijo svojo tržno priložnost in snujejo svojo ponudbo. To se v tujini že dogaja, rezultat pa so strokovno sporne in didaktično slabe vsebine, opozarjajo založniki.
