J. G.
V zadnjem času prihajajo z Arktike slabe vesti. Zaradi globalne otoplitve je nastala nova vrsta hibridnega medveda, potem se je odlomila velika ledena polica, zadnja šokantna novica pa govori o izpustu milijonov ton metana v ozračje, plina, ki ima 23-krat večji toplogredni učinek od ogljikovega dioksida.
Vest je objavil britanski Independent, sklicuje pa se na znanstveno potrjene ugotovitve. Strokovnjaki, ki jih je vodil Orjan Gustafsson s švedske univerze Stockholm, so z rusko raziskovalno ladjo križarili po Sibiriji in pri tem odkrili izpuščanje velikanskih količin metana iz arktičnega ledenega pokrova.
Na tem območju so že zdavnaj odkrili metan, tokrat pa so prvič opazili, da se sprošča. Metan nastaja po naravni poti. V atmosfero se sprošča predvsem kot enterični oziroma črevesni plin domačih živali in kot posledica razpadanja organskih snovi. Tekom več tisoč let se je nalagal v ledenem pokrovu in v globljih plasteh ledu, kar so ugotovili s sondami in drugimi napravami za raziskovanje morskih globin.
»Zaradi človeškega vpliva se podnebje spreminja. Segrevanje izsušuje površino Zemlje, metan oksidira zaradi vlažnosti Arktike in se nazadnje sprosti v ozračje. Ta pojav oziroma mehurčke, ki so splavali na površino, so opazili v Vzhodnosibirskem morju in Morju Laptevih, robnem morju Arktike. Ocenili smo, da gre za 10.000 kvadratnih kilometrov površine, to je nekaj milijonov ton metana,« je pojasnil Gustafsson. Pristavil je, da so mehurčki metana nastali zaradi povečane temperature Zemljine površine.
Po drugi strani sproščanje večjih količin tega plina lahko precej pospeši globalno taljenje ledu. To potrjujejo tudi podatki o Arktičnem območju, ki se segreva hitreje kakor katero koli drugo območje na planetu. V zadnjih štirih desetletjih, denimo, je temperatura na Arktiki zrasla povprečno za 4 stopinje Celzija. Po tem najnovejšem odkritju se znanstveniki upravičeno bojijo pospešenega taljenja ledenih gmot, saj bi temu lahko sledile katastrofalne posledice za človeštvo.
»Mehurčki metana se prebijajo skozi led izredno hitro, zato površina ne more več zamrzniti. To lahko pripelje do sprostitve velikanske količine plina v ozračje,« je dejal Gustafsson, a o morebitni rešitvi ni govoril.
Sicer pa je količina metana začela naraščati z industrijsko revolucijo. Od leta 1800 do danes se je njegova koncentracija v atmosferi povečala za 151 odstotkov. Že majhne količine povečujejo učinek tople grede. Največ metana se sprošča na vlažnih območjih, posebno na riževih poljih, na odlagališčih smeti, iz gnojil, termoelektrarn, pri izkoriščanju zemeljskega plina. Velikanske količine pa ga sprošča govedo, saj bakterije v želodcu ene krave na dan proizvedejo 100 litrov metana. Poleg krav spuščajo metan tudi koze in ovce.
Iz tiskane izdaje Dela