Tiskane izdaje
Kot je pojasnil predstavnik Ese v Darmstadtu, bi lahko bilo zaradi nevihte danes moteno delovanje električnega omrežja, radijskih povezav, mobilne telefonije in satelitov ter morda tudi letalski promet. Posledice naj bi čutili predvsem v Severni Evropi, Skandinaviji in Kanadi.
Leta 2003 je podobna nevihta na primer zakrivila večurni izpad elektrike na Švedskem, odpoved evropskega letalskega radarja, zamude več kot 60 letov v Evropi in v ZDA ter izgubo raziskovalnega satelita Midori 2.
Do koronalnega izbruha je tokrat prišlo na južnem delu Sonca. Masni izbruh Sončeve korone je Sonce zapustil s hitrostjo 1500 kilometrov na sekundo, v bližini Zemlje pa naj bi imel hitrost okoli 800 kilometrov na sekundo.
Izbruh je naš planet dosegel okoli pol enajste dopoldne, glavna faza pa naj bi sledila okoli 18. ure. Če bo nebo takrat jasno, bo mogoče v Severni Evropi spremljati polarni sij.
Na lestvici od ena (najšibkejši) do pet (najmočnejši) ameriška uprava za oceane in podnebje (Noaa) napoveduje geomagnetno intenzivnost viharja druge stopnje. Ob eksploziji so bile v smeri Zemlje poslane tudi velike količine UV-žarkov, ki so jih merilne postaje na Norveškem, Irskem in v Italiji že zaznale.
Sonce je trenutno v fazi povečane aktivnosti, ki se kaže v povečanem številu Sončevih peg, iz katerih "bruha" energija. Gre za del 11-letnega cikla. Aktivnost Sonca se je začela povečevati leta 2010 in naj bi vrhunec dosegla prihodnje leto.
