Tiskane izdaje
Washington - Na površini Sonca je v nedeljo nastala ena najmočnejših neviht po maju 2005. Prvo elektromagnetno sevanje, ki je sledilo eksploziji Sončeve energije, je približno uro po izbruhu doseglo Zemljo in naj bi trajalo približno do srede, poroča STA.
Po besedah predstavnika ameriškega Centra za napovedovanje vremena v vesolju Douga Bieseckerja je stopnja sevanja razmeroma visoka, najmočnejša po maju 2005, čeprav so v preteklosti na Soncu že beležili tudi močnejše Sončeve nevihte, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je tokratna Sončeva nevihta dosegla tretjo stopnjo na petstopenjski lestvici, kar pomeni, da so možne posamezne motnje v delovanju satelitskih komunikacij.
Po besedah profesorja astrofizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko dr. Tomaža Zwittra je Sonce v zadnjih mesecih bolj aktivno, kar je v skladu s pričakovanji. Sončeva aktivnost se namreč spreminja s periodo enajstih let. Še v letu 2009 je bilo Sonce skoraj povsem neaktivno, trenutno pa je aktivnost približno na ravni šibkih maksimumov aktivnosti v preteklih desetletjih.
Kot še poroča STA, je prof. Zwitter sicer dopustil možnost, da se bo Sončeva v naslednjih dveh letih še povečala. Aktivnost po njegovih besedah opazimo predvsem po številu in velikosti Sončevih peg, ki so posledica magnetne aktivnosti na Soncu. V minulih dveh dneh je prišlo z dveh območij peg tudi do zmernega do močnega koronalnega izbruha. Nabiti delci – protoni – pa so leteli tudi mimo Zemlje.
Tako je tok delcev, ki je v nedeljo ob 7. uri in 17 minut po našem času zadel Zemljo, povzročil znatno stisnjenje njenega magnetnega polja, kar je posledično vplivalo na nekoliko moteno delovanje geostacionarnih in drugih oddaljenih umetnih satelitov, pravi Zwitter. Nihanje magnetnega polja v naslednjih urah je na Norveškem povzročilo tudi spektakularne severne sije. O težavah z infrastrukturo – daljnovodi itd. – pa ne poročajo, je dodal.
Danes popoldne ali zvečer bodo Zemljo zadeli tudi delci, ki jih je Sonce izvrglo ob izbruhu v ponedeljek ob 5. uri zjutraj po našem času, in se s hitrostjo 2200 kilometrov v sekundi približujejo Zemlji. Težav na Zemlji ni pričakovati, na severu pa bodo verjetno zopet lahko opazovali severni sij, je dodal prof. Zwitter.
