Največji in najmočnejši pospeševalnik na svetu po zimskem premoru, namenjenem vzdrževalnim delom, spet deluje. V noči s sobote na nedeljo sta po cevi že krožila nizkoenergijska žarka (po 450 GeV) protonov v obeh smereh.

Ženeva - Prvi žarek bi moral po 27-kilometrski podzemni cevi velikega hadronskega trkalnika (LHC) sicer zakrožiti že v petek, vendar se je to zaradi manjših težav zgodilo nekoliko pozneje. V noči s sobote na nedeljo sta po cevi že krožila nizkoenergijska žarka (po 450 GeV) protonov v obeh smereh, je sporočila tiskovna predstavnica Christine Sutton.

Največji in najdražji fizikalni eksperiment v raziskovalnem centru za jedrske raziskave Cern se bo v prihodnjih 18 do 24 mesecih nadaljeval z manjšo močjo, kakor je bilo najprej predvideno. Cernovi inženirji so namreč predlagali, da naj bi trkalnik v tem času obratoval zgolj s polovično močjo (3,5 TeV). Že precej nestrpnim znanstvenikom želijo namreč omogočiti redno obratovanje, ki bo po njihovem prepričanju lahko potekalo le pri nižji energiji. Načrtovano je bilo, da bi LHC že sredi letošnjega poletja dosegel 5 TeV, za prihodnje leto pa so napovedovali delovanje trkalnika pri polni energiji (po 7 TeV na žarek).

LHC je zaradi havarije, ki je nastala pri kratkem stiku pri povezavi dveh velikih magnetov, miroval več kot leto dni. Konec lanskega leta sta žarka protonov že trčila z energijo 1,18 TeV, tako da je LHC tudi uradno postal najmočnejši trkalnik na svetu (ameriški Tevatron namreč zmore največ 0,98 TeV na žarek).
Če bo šlo tokrat vse po načrtih, bo trkalnik pri energiji 3,5 TeV obratoval do konca oktobra, ko bodo protone v cevi zamenjali z dvestokrat težjimi svinčevimi ioni. S trki težkih ionov bodo proučevali gosto hadronsko snov v ekstremnih razmerah, ko pri velikih energijah razpadejo atomska jedra in se protoni in nevtroni odcepijo od atoma. Po teoriji močne interakcije bi se kvarki ločili in tako bi nastala plazma iz kvarkov in gluonov. Kmalu po velikem poku je bila prav plazma, ki je na Zemlji nenavaden pojav, prevladujoče agregatno stanje v vesolju. Znanstveniki pričakujejo, da bi v tej plazmi lahko odkrili še neznane delce in njihove antidelce.

Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela.