53 tisoč delavcev brez plačanih prispevkov

Izterljiv dolg delodajalcev z naslova neplačanih prispevkov je po oceni ZSSS konec septembra znašal okoli 183 milijonov evrov, posledice pa čutijo delavci, predvsem pri izračunu pokojninske osnove.

Ka.L./STA
čet, 12.11.2009, 15:14

Ljubljana - Izterljiv dolg delodajalcev z naslova neplačanih prispevkov je po oceni ZSSS konec septembra znašal okoli 183 milijonov evrov, posledice pa čutijo delavci, predvsem pri izračunu pokojninske osnove. Zato svobodni sindikati od vlade zahtevajo, naj nemudoma najde sistemsko rešitev na tem področju. Hkrati tudi delavcem svetujejo, naj preverijo stanje.

"Danes smo v situaciji, da delavci čutijo posledice ravnanja države, državnega organa, ki je odpisal ali odložil plačilo nekega dolga z naslova neplačanih prispevkov," je na današnji novinarski konferenci Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pojasnil izvršni sekretar ZSSS za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko.

 

Zato v ZSSS od vlade pričakujejo, da nemudoma sprejme takšne zakonske rešitve, po katerih delavci ne bodo prikrajšani pri izračunu pokojnine v primeru neplačanih prispevkov. Država mora po njegovem mnenju preko davčnega organa poskrbeti, da se ti prispevki poberejo, delavci pa ne smejo čutiti kakršnihkoli posledic pri odmeri pokojnine.

 

"Edina institucija, ki lahko vrši verodostojen nadzor nad tem, je davčna uprava, ki mora sprožiti vse ustrezne postopke za izterjavo tega dolga oz., v kolikor to ni možno, naj država priskrbi sredstva iz proračuna, da delavci ne bodo čutili posledic nezakonitega ravnanja delodajalcev," je poudaril.

 

Davčni organ naj o neplačilu obvesti delavca

 

Prav tako pričakujejo, da bo pristojni davčni organ, v primeru, ko bo odložil plačilo prispevkov, o tem nemudoma pisno obvestil posameznega delavca. Prav bi bilo, da se najmanj enkrat letno delavce tudi obvesti, v kakšni višini so bili plačani prispevki od njegove plače, je dejal Zorko.

 

Po besedah predsednika ZSSS Dušana Semoliča je ena od zahtev tudi javna objava podjetij, ki ne plačujejo prispevkov. Zahtevajo tudi, da ekonomsko-socialni svet obravnava to problematiko, saj je treba na tem področju poiskati sistemske rešitve.

 

Sprožili bodo tudi ustavno presojo najmanj dveh pravnih aktov, ki znajo po Semoličevem prepričanju "pasti zaradi neustavnosti". Gre za tiste določbe zakona o Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki omogočajo Davčni upravi RS (Durs), da odlaga dolg, ter za pravilnik, ki ureja kriterije za odlog plačila.

 

Povedal je tudi, da se bo v petek ob 13. uri ravno na to temo sestal s premierom Borutom Pahorjem, z njim pa bodo med drugim predstavniki družb LTH, Steklarska nova in IUV. "Država mora poseči v to močvirje," je bil določen Semolič.

 

"Delodajalci naj javno pozovejo svoje člane k spoštovanju zakonskih določb"

 

Hkrati pozivajo vse delodajalce, zlasti Združenje delodajalcev Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, naj javno pozovejo vse svoje člane k spoštovanju zakonskih določb v državi. "Pričakujemo tudi zakonsko rešitev, da se neplačani prispevki štejejo kot plačani pri izračunu za osnovno pokojninske osnove," je navedel Zorko.

 

Delavcem svetujejo, naj na Dursu in ZPIZ preverijo, če so njihovi socialni prispevki plačani. Hkrati naj od delodajalca zahtevajo, da jim izda obrazec M4, iz katerega so razvidni mesečni prejemki v preteklem letu in podatki o obračunanih prispevkih, je dejal Goran Lukič iz ZSSS.

 

Kot je ocenil Semolič, se je v preteklosti in tudi še vedno se dogaja, da delavci ne vedo, ali njihovi prispevki niso bili plačani, saj iz obračuna plače ni razvidno, če ali so bili plačani ali le obračunani. Spomnil je, da je v preteklosti bil sistem, po katerem so morali delodajalci po plačilu plače v šestih dneh plačati prispevku. Če tega ni storil, prihodnji mesec ni mogel izplačati plače. Tako so delavci vedeli, ali so se plačevali.

 

Semolič je izpostavil, da bi moral biti sistem postavljen tako, da državne inštitucije spremljajo in nadzorujejo to področje. "Država mora ustvariti temeljito kontrolo in reagirati tam, kjer je to nujno potrebno," je poudaril.

 

Da je treba to področje urediti, kažejo tudi primeri iz preteklosti, ko je šlo kakšno podjetje v stečaj, prispevki niso bili plačani. Po Zorkovem mnenju bi se moral spremeniti stečajna zakonodaja, in sicer tako, da pri poplačilu dolga niso na prvem mestu banke, ampak bi morali biti na prvem mestu delavci.

 

Najnižja ocena: Okoli 53 tisoč delavcev brez plačanih prispevkov za različno dolga obdobja

 

Kot je navedel Zorko, je bil skupni dolg iz naslova neplačanih prispevkov s strani delodajalcev v Sloveniji konec septembra okoli 262 milijonov evrov, od tega je 183 milijonov aktivnega dolga. Pri tem je poudaril, da ta podatek ne odraža dejanskega stanja, saj zajema zgolj tiste delodajalce, katerih dolg znaša več kot 4000 evrov; teh je približno 3081 podjetij, v katerih je okoli 53.000 delavcev.

 

Od januarja do konec junija je za odlog plačila zaprosilo okoli 219 podjetij, od tega jih je dobilo soglasje 88, in sicer v skupnem znesku okoli šest milijonov evrov. Od tega je okoli 5,6 milijona evrov dolga iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

 

Posledice neizterjanega dolga in neplačevanja prispevkov čutijo delavci. Ker ti niso plačani oz. morda tudi ne bodo plačani - teh je okoli 80 milijonov evrov -, pomeni, da bodo prikrajšani pri izračunu pokojninske osnove, v kolikor bi se jim to obdobje štelo v izračun pokojninske osnove, je še pojasnil Zorko.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
3 komentarji
Neznan

Trojanc | 12.11.2009 | 15:37:11
++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
Kolikor poznam razmere, se bo vsak v panogah ki jih pokriva SKEI prej ali slej znašel na cesti ali pa z delom moral konkurirati Bosancu, ki dela za resnično bagatelo. Drobničev zakon (ki ga je podprl tudi Semolič) pa bo pravna osnova za takšno stanje. Kako komentirati dejstvo, da je sindikat šel z delodajalci v dogovor, da so delavci SKEI takrat, ko smo bili baje najbolj iskan kader delali za bagatelo, sedaj pa letajo z praznimi ritmi na cesto (samo letos 15000 ). Če slučajno dobiš delo pa je zahteva znanje Srbo-Hrvaškega jezika, ker te drugače oni pod teboj ali ob tebi sploh ne razumejo ?
Takšno je stanje na tereni spoštovani prijatu....

12. november 2009, ob 20:41:33
Trojanc

Jimi ne nabijej. Semolič ne more bit kriv za požrešnost šefov in "tajkunov". Paktiranje gor al pa dol. Take, ki delavcem že tako izplačujejo sramotne plače, ki delavcem niti ne plačujejo prispevkov, hkrati pa imajo po 10.000 € plače in več, bi blo treba.... (da ne povem kaj) Pač pa naj kdor koli to označi kot hujskaštvo, ampak je preprosto razjarjenost in obup. Samo na žalost so tudi delavci tako prestrašeni, da ne bojo šli za en mesec na ceste. Pač ker bi zgubl še tisto kar majo. Bi pa vsej ponos nazaj dobl. Je pa res, da od ponosa se ne da živet a ne?????

12. november 2009, ob 15:37:11
Neznan

Ja Semolič.... Tvoje paktiranje z delodajalci in politiko je delavstvo te države drago plačalo.

12. november 2009, ob 15:17:08
3 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej