Tiskane izdaje
Analizi sta podobni lanskim, glavna razlika je ta, da Telekomu kot operaterju s pomembno tržno močjo ne nalagata več cen, po katerih mora ponujati svoji omrežji (tudi optično) konkurenci, temveč lahko ceno izračunava sam. Zaradi tega se po mnenju poznavalcev telekomunikacij lahko zgodi podobno kot pri razvezavi bakrenega omrežja – prevladujoči in alternativni operaterji se bodo zapletli v spore glede cen in drugih domnevnih ovir.
Glede razvezave Telekomovega optičnega omrežja so si regulator, operaterji in telekomunikacijski strokovnjaki edini – to je pozitivna poteza za razvoj trga. »Objava analiz in predlaganih ukrepov na obeh trgih je nedvomno dobrodošla in zdaj že nujna za razvoj konkurence, saj danes veljavni ukrepi v luči zamenjave bakrenega omrežja z optičnim ne zadostujejo več,« je ocenil svetovalec s področja telekomunikacij Boštjan Makarovič ki je lani še kot vodja področja na Apeku koordiniral pripravo omenjenih analiz. Razvezava sicer pomeni, da bi lahko na Telekomovem optičnem omrežju storitve ponujali tudi drugi operaterji (denimo Amis, T-2, Tušmobil in drugi), tako kot jih ponujajo na njegovem bakrenem (telefonskem) omrežju.
Telekom razvezavi optike kot edini že ves čas nasprotuje in se ji upira, po naših informacijah v zakulisju tudi izvaja pritisk na regulatorja. Med razlogi, zakaj razvezava optike ni primeren regulatorni ukrep, Telekomovi vodilni večinoma navajajo, da bi to zaustavilo njihove investicije. Toda na naše vprašanje, kakšna je utemeljitev te trditve, saj bi prevladujoči operater imel prihodke tudi s prodajanjem kapacitet drugim operaterjem, za zdaj še niso odgovorili.
Napovedali pa so, da bodo regulatorju jutri poslali več pripomb na analizi. Na Apeku pojasnjujejo, da je namen razvezave optičnega omrežja omogočiti končnim uporabnikom boljše pogoje in možnost izbire, tako glede vrste in kakovosti kot cene storitev. »Večina alternativnih operaterjev je že veliko investirala v razvezavo bakrene krajevne zanke, gradnja lastnega omrežja pa bi bila zanje preveliko finančno breme. Zato je razvezava Telekomovega optičnega omrežja nujna, saj lahko samo tako preprečimo, da bi ta operater znova monopoliziral dostop do omrežja in s postopno nadgradnjo bakrenega omrežja z optičnim izrinil konkurenco s trga,« so poudarili v agenciji.
Razvezava za dodatne prihodke
Poleg tega je Telekomovo optično omrežje slabo izkoriščeno, saj je zasedena le dobra četrtina priključkov. Po zadnjih podatkih Apeka ima Telekom na optiki nekaj več kot 29.000 uporabnikov, medtem ko jih ima T-2 nekaj manj kot 44.000. Telekom tudi zaradi tega podatka nasprotuje regulaciji njegove optike, češ da na tem trgu nima največjega tržnega deleža, toda regulator zaradi priporočil evropske komisije ne more obravnavati optike posebej, temveč celoten širokopasovni trg skupaj. »Zato bi moralo biti Telekomu kot dobremu gospodarju v interesu, da optično omrežje odplačno ponudi drugim operaterjem in se s tem izogne slabši učinkovitosti investicije,« so še dejali na Apeku.
Po Makarovičevem mnenju se je agencija s cenovno regulacijo odmaknila od priporočila evropske komisije, po katerem naj bi regulatorji sami ugotovili stroškovne cene in jih naložili prevladujočim operaterjem. »Zato nas lahko skrbi, da bi imela nedoločena cenovna regulacija za posledico spore in negotovost med udeleženci na trgu,« je dejal sogovornik. V Apeku zagotavljajo, da bo moral Telekom cene izračunavati na podlagi regulatorjevega modela, cene pa bo morala agencija tudi potrditi. Končno analizo in regulatorne odločbe naj bi Apek izdal v prvih mesecih prihodnjega leta, saj mora medtem še preučiti pripombe operaterjev in evropske komisije, ko jih bo ta poslala.
Na fiksnem in mobilnem trgu brez bistvenih sprememb
Po podatkih za letošnje tretje četrtletje, ki jih je Apek objavil včeraj, se tržni deleži operaterjev v zadnjih mesecih niso veliko spremenili. Pri širokopasovnem dostopu do interneta je Telekom (Siol) izgubil 0,6 odstotne točke in obvladuje 44,1 odstotka trga. Sledijo mu T-2 s 19,3 odstotka, Telemach s 14,5 odstotka in Amis z desetimi odstotki. Pri mobilni telefoniji je Mobitelu tržni delež padel s 56,1 na 55,4 odstotka, Simobilu zrasel na 28,6 odstotka, Tušmobilov pa je ostal na 7,8 odstotka.
