Ljubljana - Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev so nam včeraj potrdili, da so na koprsko okrožno sodišče že poslali tožbo, s katero zahtevajo razveljavitev sklepov skupščine Istrabenza. Agencija je v začetku julija družbam Maksima Holding, Maksima Invest, NFD Holding, Finetol, Daimond in Fidina pogojno prepovedala uresničevati glasovalne pravice v družbi Istrabenz, a so na skupščini pod plaščem zakonske izjeme vendarle glasovale.
Pravna stroka si očitno ni povsem enotna v razlagi, kdaj je moč uporabiti izjemo od splošno določene višine prevzemnega praga. To pa je ključnega pomena za ugotavljanje zakonitosti na avgustovski skupščini sprejetih sklepov.
ATVP je postavila kot pogoj za povrnitev glasovalnih pravic objavo prevzema ciljne družbe Istrabenz ali zmanjšanje skupnega deleža uvodoma omenjenih podjetij v Istrabenzu pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov. Maksima Holding je sicer del delnic ciljne družbe v roku (tik pred skupščino) prodala KD Kapitalu, vendar je v lasti povezane skupine ostalo še 32,4 odstotka Istrabenzovih delnic. Slišati je, da so lastnice pridobile pravno mnenje - tega nam ni uspelo preveriti -, ki se sklicuje na zakonsko izjemo: obveznost objave prevzemne ponudbe ne velja, če v družbi obstaja lastnik, ki ima večji lastniški delež. V Istrabenzu ima Petrol 32,6-odstotni delež, torej skupini podjetij, ki so v postopku pred ATVP, po tej razlagi ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe.
Na ATVP smo vprašali, zakaj menijo, da zakonska izjema za te družbe ne velja, a povsem določnih argumentov nismo izbrskali. Izvedeli smo le, da agencija v skladu z zakonom o prevzemih izpodbija samo tiste sklepe skupščine Istrabenza, ki brez uresničevanja glasovalne pravice družb, ki jim jih je agencija zamrznila, ne bi bili sprejeti. Tožbo pa so vložili zato, ker omenjene družbe niso ravnale v skladu z odločbo agencije: niso objavile prevzemne ponudbe in ne znižale svojega skupnega deleža v ciljni družbi pod prevzemni prag (25 odstotkov).
Po mnenju nekaterih pravnikov in poznavalcev, ki niso želeli biti imenovani, zakon sicer jasno dopušča izjemoma višji prevzemni prag, ni pa tako nedvoumno, ali velja ta izjema tudi, ko gre za uveljavljanje odvzetih glasovalnih pravic. Pravna interpretacija zakona je torej lahko različna. Agencija je pač postavila za pogoj prvo ali drugo ravnanje, družbe, na katere se je odločba nanašala, pa niso izpolnile ne enega ne drugega. Kdo ima prav, bo povedalo sodišče. Ne oziraje se na to, da je izpodbojne tožbe napovedal že Petrol, je agencija po prepričanju mnogih ravnala pravilno, saj je odgovornost za spoštovanje zakonitosti preložila na sodno oblast.
Iz petkove izdaje Dela