Tiskane izdaje
Murska Sobota − S prvim januarjem prihodnje leto bo v Avstriji začel veljati razširjen in zelo zaostren zakon o socialnem in plačnem dampingu, ki bo otežil delo in zagrenil življenje vsem tujim podjetjem, ki v Avstriji opravljajo storitve.
O zakonskih novostih za tuja podjetja je na poslovnem srečanju slovenskih in avstrijskih podjetij v Raziskovalno-izobraževalnem središču v dvorcu Rakičan govorila Katarina Pajnič iz graške odvetniške pisarne Grilc Vouk Škof.
Avstrijska odvetniška pisarna je zelo kritična do nove avstrijske delovne zakonodaje, je dejala Pajničeva, in je zato že sprožila presojo zakona na vrhovnem avstrijskem sodišču. Obenem je povabila slovenska podjetja, ki opravljajo storitve na avstrijskem trgu, da sodelujejo pri skupinski pritožbi, ki jo prav tako pripravljajo v njihovi odvetniški pisarni. »Če se bosta pritožili dve podjetji, ne bo mogoče narediti nič. Če pa bo podjetij dvesto, lahko kaj naredimo,« je dejala.
Po njenem mnenju je Avstrija zakon, ki naj bi sicer poskrbel za red in izenačil pogoje poslovanja domačih in tujih podjetij na avstrijskem trgu, pripravila v nasprotju z veljavno evropsko zakonodajo in ga uporabila za zaščito domačih podjetij.
Spoštovanje avstrijskih kolektivnih pogodb
Tuja podjetja bodo namreč za občasna dela v Avstriji s prihodnjim letom morala v še večjem obsegu in v več primerih kot doslej pred začetkom del poskrbeti za kup dokumentacije, predvsem pa bodo morala za svoje delavce za čas, ko bodo delali v Avstriji, poskrbeti v skladu z avstrijsko zakonodajo in tamkajšnjimi kolektivnimi pogodbami.
Tako bo na primer slovensko gradbeno podjetje za delo v Avstriji svojemu kvalificiranemu gradbenemu delavcu moralo plačati skoraj petnajst evrov bruto za uro dela, izplačati pa mu bo moralo tudi sorazmerni delež trinajste in štirinajste plače ter poskrbeti za izpolnitev vseh drugih obveznosti iz kolektivne pogodbe.
Dokumentacija, tudi delovne pogodbe za vse delavce in dokumentacija ter potrdila o priglasitvi del, bo morala biti ves čas na delovišču v materialni ali elektronski obliki in takoj dostopna.
Po novem zakonu enake zahteve glede priglasitev, pogodb in plačil veljajo tudi za dela v kmetijstvu in gozdarstvu, kjer po starem zakonu teh obveznosti ni bilo. Kazni so drastične: za vsak manjkajoč dokument je globa lahko od 1000 do 10.000 evrov, za ponovljeno dejanje od 2000 do 20.000 evrov, ob ponovitvi neupoštevanja pravil plačevanja delavcev pa tudi do 50.000 evrov za delodajalca. Možne so tudi druge sankcije, na primer prepoved opravljanja storitev v Avstriji za eno do pet let.
Absurdne zahteve
Zakonodajalci so s tem zakonom šli tako daleč, da nastajajo absurdne situacije, je dejala Pajničeva. Tako bo na primer slovenski pridelovalec paradižnika za svojega voznika, ki bo en tovor pridelka peljal v trgovino ali skladišče v Avstriji, moral urediti vso našteto dokumentacijo od priglasitve del do dokazil, da bo za čas, ko je »delal« v Avstriji, plačan v skladu z avstrijskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami.
Enako bo veljalo tudi za slovenske avtobusne prevoznike in njihove voznike, če bodo cilji izletov v Avstriji. Po prepričanju Pajničeve pa bodo morale tudi slovenske časopisne hiše, ki bodo pošiljale svoje novinarje na ozemlje Avstrije, poskrbeti za vso to birokracijo.
Direktorica Avtobusnega prometa Murska Sobota Vesna Rebrica je na srečanju dejala, da se na novi zakon že pripravljajo, saj nimajo druge možnosti in se zaradi tega avstrijskemu trgu s svojimi izleti ne bodo izogibali. Član uprave Pomgrada Boris Sapač je dejal, da Pomgrad v Avstriji dela le malo, povprečno za kakšen milijon evrov na leto, in da pri tem doslej niso imeli težav, vedno pa čutijo, da kot tuje podjetje na avstrijskem trgu niso dobrodošli.
Da je v praksi zadeva še hujša, kot se zdi v teoriji, pa je zatrdil lastnik in direktor murskosoboškega podjetja za montažo klimatskih naprav Robert Tratnjek, ki ima z delom v Avstriji bogate izkušnje in je že moral prek sodišča oporekati tamkajšnjim finančnim nadzornikom, pri čemer je bil uspešen.
