Koper - »V Sloveniji imamo na srečo zastarel bančni sistem,« je včeraj na sestanku s člani Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre menil prof. dr. Jože Mencinger, ki je spregovoril o svojih pogledih na svetovno finančno krizo in napovedano recesijo v gospodarstvu. »Nihče ni pričakoval, da bo prišlo tako hitro. Na začetku leta sem bral, da bo se bo to zgodilo do konca septembra ali oktobra. Nisem mogel verjeti tako natančnim napovedim. Zdaj iste publikacije napovedujejo, da bodo ZDA bankrotirale junija 2009 in da bodo razglasile, da ne morejo več vračati dolgov,« je sinoči v Kopru povedal profesor Mencinger.
Pred 30 leti je bilo finančno bogastvo v svetu približno enako letnemu bruto domačemu proizvodu, zdaj je tri- do petkrat večje. »Slišal sem za idejo, da naj bi centralne banke začele jamčiti vse medbančne posle in naj bi postale nekakšne klirinške hiše. Zdi se mi, da bi se tako vrnili v sistem, ki smo ga poznali v Jugoslaviji pred letom 1965, ko je bil bančni in monetarni sistem ista stvar. Z ukrepi se bo finančna kriza premagala, problem pa bo, da se bo finančna kriza prenesla na realni sektor. V ZDA bo visoka inflacija, celo hiperinflacija, nezaupanje v dolar; evro naj bi postal svetovna valuta. Takšne so napovedi. Mislim, da je inflacija sestavina tržnega gospodarstva in včasih celo koristna, ker spravi gospodarske tokove na realno raven. Če se plače preveč povišajo, jih popravi inflacija, če se podraži nafta, je nesmiselno zadrževati cene, ker lahko porušiš razmerja med cenami,« je dejal Mencinger.
V Sloveniji se je bančni sistem manj ukvarjal s posli in bolj temeljil na tistem, kar naj bi delale banke - učinkovito prenašale prihranke varčevalcev k investitorjem. Drugi vzrok za manjšo ranljivost slovenskih bank je, da je ostal slovenski bančni sistem v pretežno domači lasti. V nobeni drugi vzhodni državi nimajo več domačih bank. »Nikoli nisem mogel razumeti, zakaj naj bi se problemi v našem gospodarstvu reševali s tujimi investicijami, saj večinoma znamo delati. Prav tako nisem razumel, zakaj bi bilo treba vse prodati.«
Po Mencingerjevem mnenju smo imeli na začetku devetdesetih, ob osamosvojitvi, veliko srečo zaradi t. i. rdečih direktorjev, ki so prispevali k hitremu vzponu iz krize. Ti so znali upravljati podjetja in biti na svetovnem trgu. Imeli smo tudi nekaj sreče, ker je bila v Evropi visoka gospodarska aktivnost. »Toda izognili smo se strukturnemu primanjkljaju, ki je značilen za vse vzhodnoevropske države,« je ocenil Mencinger. Čeprav smo se takrat temu uspešno izognili, smo šli v zadnjih treh letih na pot, ki ni dobra. Primanjkljaj na tekočem računu je bil vedno na dvoodstotni ravni, lani pa je že dosegel 4,9-odstotni delež BDP. Na računu storitev imamo sicer suficit. Toda zdaj smo šli po vzhodnoevropskem modelu v primanjkljaj na računu dohodkov (odliv kapitala).
Drugo zelo problematično dejstvo je, da so bili krediti vedno manjši od depozitov do leta 2005. Zdaj pa je razmerje med krediti in depoziti 1,6 proti 1, je povedal profesor ekonomije. Še leta 2004 je imela Slovenija izravnane terjatve in dolgove, zdaj ima sedem milijard evrov minusa. »Minus je v resnici večji, ker so naše terjatve v papirjih na balkanskih trgih, obveznosti pa v kreditih in ker se je obrestna mera dvignila, je problem zadolženosti večji kot kaže teh sedem milijard evrov. Tretji problem so vlaganja v vzajemne sklade. Četrti pa Virantova plačna reforma,« meni Mencinger.
Evropa se zdaj odziva značilno zase - v kriznih razmerah pozablja na pravila. Nič več ni slišati o lizbonski strategiji, ki za Mencingerja ni bila drugega kot leporečje, zgrajeno na napačnih idejah. »Popolnoma zgrešeno je izhodišče, da bomo mi v Evropi ustvarjali znanje in da bodo drugi delali za nas. Nehali so ponavljati gesla o družbah znanja in konkurenčnosti. Subvencije državnim bankam niso več prepovedane. Le še Urad za varstvo konkurence se čudno odziva. Pri elektriki umetno ustvarjamo trg, kjer ga ni. To je nesmisel,« meni Mencinger in dodaja: »Morali se bomo navaditi, da bomo kršili pravila EU, saj ni nobenega razloga, da se ne bi vedli kot v času Jugoslavije. Morda bomo spet govorili o samozadostnosti, kar bo aktualno tako za EU kot za Slovenijo.«
Iz torkove tiskane izdaje Dela!