Tiskane izdaje
Marjan Čuk , sekretar združenja slovenskih žičničarjev, je že opozoril, da žičničarska dejavnost ni dobičkonosna in da se v tem času večina žičničarjev bori za preživetje, ne dobiček, zato bi lahko tako visoka globa ogrozila njihov obstoj. Tomaž Šumi, direktor Žičnic Vogel, te so edine med največjimi, ki jih kazen ni doletela, pritrjuje: komajda se prebijajo skozi sezone, zdaj pa še globa. Meni, da bo ta, če jo bo treba plačati (žičničarji so že vložili zahtevek za sodno varstvo), verjetno zaprla polovico oglobljenih smučišč. Za skupaj dober milijon terja urad za varstvo konkurence od podjetij Unior (smučišče Rogla in podjetje RTC Krvavec), ATC Kanin Bovec, Hotel Cerkno, ŠC Pohorje in RTC Kranjska Gora. Najvišjo globo, 400.000 evrov, je prisodil Uniorju.
Cena dnevne vozovnice na smučiščih omenjenih šestih družb je bila lani resda enotnih 28 evrov; na Voglu je stala dnevna smuka 26 evrov. Vogel za novo sezono smuke ni podražil, prav tako ne Kanin in Cerkno (28 evrov), so jo pa na Krvavcu, Rogli in v Kranjski Gori (29 evrov) ter najbolj na Mariborskem Pohorju (29,50 evra).
»Globa je popoln nesmisel! Za cene vozovnic se ni nihče dogovarjal. Razen o vseslovenski za trenerje in tekmovalce, za katero pa se bojim, da je na koncu ne bo. Poglejte, koliko italijanskih smučišč ima identične cene! So se tudi oni kartelno dogovarjali?« je spraševal Šumi in dodal: »Kar zadeva ceno 28 evrov, pa ... To je premalo, da bi smučišču omogočalo normalen razvoj, naložbe. Povprečna cena dnevne vozovnice je 18 evrov, pomnožite to s številom obiskovalcev in ne boste dobili niti za eno žičnico.«
Milijonske naložbe
Preleteli smo seznam turističnih naložb, za katere je ministrstvo za gospodarstvo v zadnjih šestih letih odobrilo denar iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Med njimi sta štirisedežnici Orlova glava in Brunarica na Voglu. Vrednost obeh je bila ocenjena na 4,99 milijona evrov, za gradnjo pa so prejeli 1,708 milijona »evropskih« evrov.
Na seznamu prejemnikov evropskega denarja za razvoj turistične infrastrukture je od leta 2004, ko je bil objavljen prvi razpis zanj, deset naložb v posodabljanje žičnic na smučiščih, skupaj vrednih okoli 47 milijonov evrov. Iz evropskega sklada je bilo v ta namen odobrenih skoraj 15 milijonov evrov. Največja naložba na tem seznamu je gradnja krožno-kabinske žičnice Pohorska vzpenjača, ki znaša 12,2 milijona evrov (po zadnjih ocenah menda stane skoraj 14 milijonov evrov, se je pa zapletlo zaradi prenagljenega občinskega sofinanciranja naložbe); zanjo je bilo namenjenega tudi največ evropskega denarja za žičnice, 4,2 milijona evrov. Gorazd Bedrač z ministrstva za promet, ki je sodeloval pri pripravi strategije razvoja žičniške infrastrukture, je pred slabima dvema letoma za Delo povedal, da bi za potrebne prenove žičniške infrastrukture in razvoj sistemov umetnega zasneževanja do leta 2017 potrebovali okoli 140 milijonov evrov.
Koliko pa je bilo v prejšnji sezoni smučarjev, če se vrnemu k Šumijevemu izračunu? Na Voglu, denimo, jih je bilo samo od 70.000 do 75.000. Snega ni bilo premalo, ampak je bilo vreme preslabo, da bi dosegli vsaj povprečni obisk, okoli 115.000. Na Voglu so zadnja leta nestrpno čakali na sprejetje zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP), ki bi jim končno jasno povedal, ali naj smučišče zaprejo ali pa ga bodo lahko razvijali naprej. Zakon je bil letos vendarle sprejet. »Smo v tretji varstveni coni, a je v zakonu tudi člen, posebej za Vogel, po katerem bo predvidoma do konca prihodnjega leta sprejet državni lokacijski načrt za nadaljnji razvoj smučišča. Pričakujemo, da bo načrt omogočil Voglu razvoj v največje slovensko smučišče,« je optimističen Šumi. Že pred časom je za Delo povedal, da so nared načrti za skorajda podvojitev dolžine prog (zdaj 18 kilometrov) in nove žičnice. Te, razen omenjenih novih štirisedežnic, še zdaleč ne zmorejo dovolj hitrega prevoza smučarjev. Vogel pa je poleg Kanina edino večje smučišče, ki nima umetnega zasneževanja. Vsa druga imajo možnost zasneževati bodisi celotna smučišča bodisi najmanj tri četrtine prog.
Preveč zelena ali prebela
Skupaj so v smučarskih središčih lani našteli 1,75 milijona obiskovalcev, kar je le za spoznanje manj kot v sezoni 2005/2006, ki je bila z 1,84 milijona obiskovalci najboljša v zadnjem desetletju. A v mnogih središčih niso bili najbolj zadovoljni. »Ob koncih tedna je bilo vreme izjemno slabo, na začetku sezone pa so bili pogoji za smuko obupni; dvakrat nam je dež odplaknil umetni sneg,« je pojasnila Klavdija Gomboc iz RTC Kranjska Gora. »Če ne bi takoj po novem letu zapadel sneg, bi lahko smučišče zaprli.« So pa imeli v Kranjski Gori v lanski sezoni 104 smučarske dni in 182.000 obiskovalcev. Na Krvavcu, recimo, jih je bilo 173.000.
Zadnja leta je bila za smučarska središča najboljša sezona 2005/2006, najslabša pa že leto zatem, ko je zelena in topla zima vidno zdesetkala obisk na dober milijon. Samo peščica smučišč je bila odprta nepretrgoma več mesecev, nekatera (manjša) se niso niti odprla. Dušan Božičnik iz združenja slovenskih žičničarjev je takrat dejal, da hud osip smučarjev in prihodka ni imel samo negativnih posledic: pozitivna je bila, da so upravljavci smučišč dognali, da bodo morali resneje razvijati poletno ponudbo in si prizadevati za čim večji poletni obisk. Marsikje v Avstriji, denimo, poletni obisk že presega zimskega.
Po katastrofalni zimi 2006/2007 je sledila še ena, ki je slabo upravičevala ime letnega časa, a tedaj so po večini s kompaktnim snegom uspešno reševali sezono. Že naslednja, 2008/2009, pa je bila s snegom celo preveč darežljiva; na Kaninu, denimo, ki je še zmeraj v primežu kapitalske in lastniške negotovosti, je snežni plaz poškodoval steber gondolske žičnice in zaprl smučišče za skoraj en mesec. Pri tem se jim je na eni od prog že prej pokvarilo obračalno kolo in jo zaprlo za skoraj vso sezono. Imeli so za več kot 100.000 evrov škode. Tudi drugod je čezmerno sneženje povzročalo preglavice.
Več v NeDelu
