Donosnost obveznic je poletela proti nebu

Portugalska protivarčevalna vlada ni pridobila naklonjenosti vlagateljev.

Sun, 21.02.2016, 10:00

Nočemo biti Portugalska! Je v predvolilni kampanji pred državnozborskimi volitvami konec februarja izjavil predsednik irske vlade Enda Kenny. Izjava je za marsikoga lahko presenečenje, saj je Portugalska priljubljena turistična destinacija. A v bližnji preteklosti sta omenjeni državi prehodili trnovo pot. Finančna kriza je državi postavila na rob bankrota in samo pomoč tako imenovane trojke (Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad ter evropska komisija) je državo spet postavila na finančni zemljevid.

Dražje zadolževanje

Čeprav imata državi zdaj povsem prost dostop do finančnih trgov in Evropska centralna banka (ECB) odkupuje obveznice, še vedno nista povsem odpravili razlogov za večjo pozornost. Ta v realnosti pomeni dražje zadolževanje. Ko država preseže določeno mejo dolgoročne finančne stabilnosti (nam najbolj znana maastrichtska merila govorijo o višini dolga 60 odstotkov BDP, v praksi pa se je pokazalo, da je v okolju nizkih obrestnih mer za večje države sprejemljiv tudi višji odstotek dolga v BDP), pride v milost in nemilost investitorjev. Posledično se pozornost finančne skupnosti veliko bolj nameni za analizo želje po odplačevanju, kar z drugimi besedami pomeni odnos politike do finančne stabilnosti.

Na podlagi omenjenega lahko razumemo komentar Kennyja, saj so na Portugalskem konec lanskega leta izvolili parlament brez izrazite politične večine, ki ne omogoča stabilnega vladanja. Nastala je, kar je sicer razumljivo, protivarčevalna koalicija, ki državi na finančnih trgih skokovito slabša ugled. Dostop do finančnih trgov jim omogoča samo še odkupovanje obveznic ECB. Pogoj za odkupovanje pa je povezan na investicijsko bonitetno oceno ali na javnofinančno zeleno luč s evropske komisije.

Pomisleki evropske komisije

Obe možnosti sta za Portugalsko mejni. Investicijsko oceno ima samo ena od štirih primarnih bonitetnih hiš in še ta ima določene pomisleke. Po drugi strani pa je tudi evropska komisija objavila določene pomisleke za letošnji proračun. Ti pomisleki so izstrelili zahtevano donosnost desetletnih obveznic v nebo (s slabih treh odstotkov na 4,5 odstotka sredi dneva), ko je krožilo veliko špekulacij o zamrznitvi kvantitativnega sproščanja za Portugalsko. Tako ni presenetljiv sunkovit obrat portugalske politike, ki je zatrdila, da bodo še vedno izvajali varčevalne ukrepe. Ali bodo ti res uspešno spravili obljube skozi parlamentarno sito in ohranili vlado, pa je druga zgodba in predčasne volitve niso izključene.

Zanimivo je opazovati, da kljub pričakovanemu povečanju stimulativnih ukrepov ECB sredi prihodnjega meseca, politično preigravanje še vedno pomeni pretres na trgih. Omenjeno je pomenljivo tudi za domačo politiko, saj letos lahko pričakujemo kar veliko aktivnost zakladnice na finančnih trgih. Da bi preprečili lokalno politično mešetarjenje, pa ne presenečajo vse glasnejše govorice o vzpostavitvi nekakšnega krovnega finančnega ministrstva na ravni držav z evrom, ki bi harmoniziral odločitve in posledično pocenil zadolževanje držav članic.

Prijavi sovražni govor