Razkrivamo: davčni rekorder je Bogdan Pušnik

Pajdaš nekdanjega razvpitega direktorja Teš prispeval skoraj petino od 25,9 milijonov evrov dodatne davčne obveznosti.

sob, 20.05.2017, 06:00
V postopkih osebnih davčnih pregledov, v katerih zavezanci ne morejo dokazati začetnega premoženja, se pogosto pojavlja praksa izkazovanja terjatev do povezanih oseb.

Finančna uprava je lani opravila 76 ciljno usmerjenih nadzorov prijave premoženja in v njih ugotovila 25,9 milijonov evrov dodatne davčne obveznosti. Rekorder po višini, ki krepko presega 4,5 milijona evrov, je Bogdan Pušnik, včasih eden najbolj znanih slovenskih borznikov. Gre za nekdanjega šefa in solastnika borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, ki se je pozneje s Publikumom in Potezo združila v Alto.

»Tega absurda do konca postopka ne bom komentiral, lahko pa povem, da bom gotovo izrabil vsa pravna sredstva, tudi v tujini, da bom ta denar na koncu dobil nazaj,« pravi Pušnik.

Ali premoženje za plačilo sploh ima? Finančna uprava mu je sicer blokirala velik del premoženja, a kot je mogoče razumeti, ga ni dovolj, da bi se iz njega država lahko v celoti poplačala. Na vprašanje, ali torej napoveduje osebni stečaj, sogovornik ni želel odgovoriti. Prav tako ne, s čim se poslovno ukvarja zdaj. Kot ga je mogoče razumeti, je davkarija pregledovala posle med letoma 2008 do 2012.

Kje vse je bil dejaven

Bogdan Pušnik je včasih veljal za prekaljenega borznega mačka, nato pa se je zapletel v več neprijetnih zgodb. Bil je, na primer, del ekipe družbe Luxuris Commodities Mauritius, ki je vlagateljem v njihove finančne produkte obljubljala visoke donose. Končali so v stečaju, vlagatelji pa brez denarja, opozorila Agencije za trg vrednostnih papirjev pred tem, da bi bilo treba previden, niso bila dovolj, da bi to preprečili.

V medijih se je pojavil tudi leta 2013, ko so policisti v primeru delnic Premogovnika Velenje pri njem opravili hišno preiskavo, ki ji je nato sledila ovadba. Leto pozneje je bil skupaj z nekdanjim šefom Teša Urošem Rotnikom deležen kriminalistične preiskave, ki je takrat oplazila tudi davčnega svetovalca Darka Končana, sicer tudi nekdanjega državnega sekretarja za davke na ministrstvu za finance v času, ko sta ga vodila Tone Rop in Dušan Mramor. Končan zdaj poudarja, da se je v tem primeru znašel samo zato, ker je bil Rotnikov pooblaščenec.

Sicer pa je kritičen do ravnanja davkarije, ki »nima jasne metodologije in ravna diskrecijsko«, sploh pa se mu zdi narobe, da je obdavčitev tako visoka, saj naj davki ne bi bili sredstvo kaznovanja, ampak naj bi bili to ustrezni kazenski postopki.

Spomnimo, tudi Rotnika je doletela davčna gorjača. Ker davčnim inšpektorjem ni znal ustrezno pojasniti, od kod 3,9 milijona evrov premoženja, mu je finančna uprava odredila plačilo 1,6 milijona evrov davka. Rotnik podobno kot Pušnik trdi, da tega denarja nima. Davek, ki so mu ga odmerili, je pred kratkim povedal za nacionalno televizijo, pa da presega vrednost njegovega premoženja.

Pod drobnogledom tudi drugi borzni mački

Druga najvišja odmera dodatnega davka v višini 3,3 milijona evrov po osebnem davčnem pregledu je doletela Igorja Štembergerja, šefa Ilirike, po naših informacijah zaradi poslov, ki jih je izvedel leta 2004 z delnicami Telekoma.

Letos pa so po osebnem inšpekcijskem pregledu odmerili najvišjo obveznost v višini 2,8 milijona evrov; po naših informacijah gre prav tako za posameznika, ki je bil dejaven pri trgovanju z vrednostnimi papirji.

Na finančni upravi komentarjev o konkretnih primerih in imenih, ki jih je doletelo dodatno davčno breme, ne dajejo. Poudarjajo le, da so do zdaj vsi postopki, ki so jih zavezanci začeli pred sodišči zaradi dodatnih odmer davka po osebnih pregledih, končani v korist države oziroma davčnih odmer.

»Zavezanci nam večinoma očitajo postopkovne napake, nepravilno ugotovljeno stanje premoženja, ki je temelj za izračun dodatne davčne obveznosti, nad izračunom pa se ne pritožujejo,« so redkobesedni na finančni upravi.

Razkrivajo le, da se v postopkih osebnih davčnih pregledov, v katerih zavezanci ne morejo dokazati začetnega premoženja, pogosto pojavlja praksa izkazovanja terjatev do povezanih oseb. Prav tako ne držijo očitki, pravijo na finančni upravi, da davčni inšpektorji, ko ugotavljajo, ali se poraba zavezancev ujema z njihovimi prijavljenimi prihodki, seštevajo pologe in dvige istega denarja na davčne račune.

Davčni zavezanci se pritožijo v več kot 70 odstotkih primerov. A ugodenih je le 15 odstotkom pritožb, tri leta pa v povprečju traja, da se pritožba prebije skozi sodno pot do konca. Primeri, ki jih odpirajo, se praviloma končajo z visoko odmero. Od leta 2009 se je znesek dodatno obračunanega davka skoraj podeseteril, predvsem na račun reogranizacije sektorja za preiskave in sprememb zakonodaje.

Prijavi sovražni govor