Zgodba, kako Zavarovalnica Triglav toži Istrabenz, ker ji ta noče izplačati delnic Petrola, potem ko se je lani v jeseni sam za to izrecno potegoval, ima gotovo veliko izpeljank. Neposvečeni pa lahko sklepamo vsaj dvoje: da Igorja Bavčarja, velikega šefa velikega finančnega holdinga, drugi veliki šefi z Andrejem Kocičem vred stiskajo za vrat, kot da so dogovorjeni. Torej tudi Zavarovalnica Triglav, ki bo zdaj po sodni poti od Bavčarja terjala izplačilo delnic Petrola. A tudi če se zdi poteza Andreja Kociča, še velikega šefa Triglava, povsem umestna, da je Igorju Bavčarju »zatežil« s tožbo, se zdi enako smiselno tudi vprašanje, zakaj so vendarle bili na Triglavu potrpežljivi kar deset mesecev, ko naj bi bila običajna praksa za tovrstno popustljivo čakanje dolga kakšen mesec, morda dva.
Če sta se Triglav in Istrabenz pogodbeno dogovorila, da bo Istrabenz kupil 0,96-odstotni delež Petrola ali 19.950 delnic po tisoč evrov za kos, potem je izračun jasen. Istrabenz bi moral Triglavu 7. januarja letos izplačati skoraj 20 milijonov evrov. Ker se to ni zgodilo, bi bil moral Andrej Kocič (ali kdo od njegovih) daljnega januarja zavrteti telefon in reči: »Igor, daj, plačaj že ta Petrol. Danes smo že 9. januarja.« To se je menda, a v snežno belih rokavicah, dogajalo celih deset mesecev. Telefoni, pošta, mejli.
A kakor pravijo poznavalci, bi bil še razumen rok za čakanje mesec ali dva. Deset mesecev miroljubnega, tako rekoč bratsko potrpežljivega popuščanja, ko vse ostane nekako v družini, pa je videti nasprotno od tega, kar naj bi bilo. Torej kot nekakšen neobstoječ, a vendar dogovor, da smo na tistih 20 milijonov pač malce pozabili.
Tako je pač videti poslovanje med velikimi »brati«, kjer se obračajo milijoni, ne pa takrat, ko gre za kakšne preživetvene kreditke, za katere morajo »bedaki« čakati v vrsti. Triglav je pred mesecem dni najel dobrih 60 milijonov evrov kredita, ker se je hotel izogniti težavam, ki jih lahko vsak trenutek povzroči razsajajoča finančna kriza. Zdaj napoveduje v najboljšem primeru okrog sto milijonov evrov visoko dokapitalizacijo. Ker jo menda potrebuje. Vmes pa mu, tako za šalo, ponikne pogodbeno dogovorjenih 20 milijonov evrov, ki bi jih naj dobil od Istrabenza za delnice Petrola.
Tudi poenostavljena logika, da Istrabenz ne bo preplačal delnice Petrola, ki zdaj kotira pri okoli 350 evrih, v omenjeni zavezujoči ponudbi pa je bila zaželena tarča, za katero bi plačal okroglega tisočaka, ne vzdrži. Še več, zdaj kakor da za Istrabenz posel in s tem tudi obveza iz njega sploh ne obstajata. O tožbi Triglava, kakor so še včeraj sporočali na Seonetu, ne vedo tako rekoč nič, saj je sploh niso prejeli. Vsebinsko pa, kakor se je izrekel o zadevi Istrabenz, naj bi šlo za tako imenovane spore iz rednega poslovanja. Kdor bi to na hitro prebral, bi rekel, da gre za redno prakso.
Gotovo so bili takrat, ko je Istrabenz lani kupoval Petrol, Petrol pa Istrabenz, drugačni časi za velike gospodarske igralce, ki so vedno, neodvisno od koalicij, tudi politično zanimivi. Pričakovati bi bilo torej vsaj to, da bi akterji sprejeli kakšne anekse, v katerih bi drug drugemu potožili, zakaj so Petrol dali v drugi plan. Ker tega niso storili, je vse skupaj videti kakor ena od izvirnih epizod iz naše Brat bratu, pa čeprav so bili Bedaki in konji nasplošno boljši.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela!