Ljubljana - Odbor za finance in monetarno politiko je na včerajšnji seji državnemu zboru predlagal sprejetje sklepa, s katerim bi Banki Slovenije (BS) predlagal, naj zbere in analizira podatke o potencialno tveganih kreditnih obveznostih gospodarskih družb. Na izredni seji bodo poslanci centralni banki mogoče predlagali, naj v primeru kreditov, ki jih družbe ne morejo poplačati ali pa niso ustrezno zavarovani, sproži nadzor ter sprejme ukrepe za zagotavljanje varnosti in likvidnosti. Odbor je sklep sprejel po štirih urah in pol zasedanja, guverner BS Marko Kranjec pa je povedal, da centralna banka vse, kar jim utegnejo predlagati poslanci, že počne.
Sklep, ki ga je podprlo sedem poslancev, proti so bili trije, je predlagala skupina poslancev koalicije s prvim podpisanim Vilijem Trofenikom (Zares). S tem so spremenili predlagani sklep poslancev SDS, s katerim so ti zahtevali sklic izredne seje. Ti so želeli izredno sejo, na kateri bi odločali o predlogu Banki Slovenije, naj državnemu zboru poroča o sumih koruptivnega financiranja gospodarskih družb, katerih imetniki deležev so nosilci javnih funkcij v vladi ali parlamentu, financirale pa so jih poslovne banke v večinski državni lasti, in sicer v času največjega kreditnega krča.
Poslanci SDS so pri tem merili predvsem na domnevno nezavarovane kredite skupine Ultra, katere solastnik je minister za visoko šolstvo in predsednik Zaresa Gregor Golobič. Andrej Vizjak (SDS) je dejal, da je razlog za sklic izredne seje šest milijonov evrov domnevno neustrezno zavarovanega kredita, ki ga je večinsko državna Nova Ljubljanska banka (NLB) odobrila Ultri. Zato po njegovih besedah obstaja sum, da gre za klientelizem in korupcijo. »Če so bila posojila dana brez ustreznih zavarovanj, bi to lahko imelo nepopravljive posledice za javne finance. Postavlja se vprašanje, koliko je takih posojil in nosilcev javnih funkcij, ki s klientelizmom in korupcijo ogrožajo javne finance,« so poslanci SDS zapisali med razlogi za sklic izredne seje.
Cveta Zalokar Oražem (Zares) je navedbe poslancev SDS o neustrezno zavarovanih kreditih zavrnila, češ da so pridobljeni iz ponarejenega in anonimnega dokumenta. Po njenih besedah naj bi NLB vse podatke že dala preiskovalni komisiji, ki proučuje politično odgovornost Gregorja Golobiča v zvezi s posojili Ultri. Posojilo v višini 6,6 milijona evrov je menda ustrezno zavarovano, polovica pa je že odplačanega. Spomnimo, da je Zalokar Oražmova že pred dnevi trdila, da so vsi dokumenti NLB v državnem zboru že od sredine decembra. To je že zavrnil predsednik preiskovalne komisije Rudolf Petan (SDS), češ da podatki iz banke niso bili zadovoljivi.
Kranjec: Centralna banka stalno nadzoruje banke
Poslanci bodo tako jutri na mizo dobili sklep, ki je nastal na pobudo koalicijskih poslancev. Trofenik je dejal, da je njihov sklep širši od predlaganega sklepa SDS, saj da iščejo več potencialnih tveganih kreditov. Marko Kranjec pa je rekel, da centralna banka stalno nadzoruje banke. »Mi smo po predpisih dolžni preverjati stabilnost posameznih kreditnih institucij in finančnega sistema kot celote. Če bi v nadzoru ugotovili očitno koruptivno dejanje, moramo o tem poročati ustreznim organom,« je povedal Kranjec in dodal, da BS doslej v nobenem primeru ni odkrila suma korupcije.
Poleg tega nezavarovan kredit sam po sebi še ni tvegan kredit, je rekel guverner. Publikacija centralne banke Stabilnosti slovenskega bančnega sistema iz decembra lani kaže, da je v celotnem bančnem portfelju 42 odstotkov novoodobrenih posojil nezavarovanih, kar je enako kot pred krizo. Pri tem se odstotek nezavarovanih posojil nefinančnim družbam manjša. Oktobra lani je bilo nezavarovanih 41 odstotkov kratkoročnih in 22 odstotkov dolgoročnih posojil nefinančnim podjetjem. Za primerjavo: leta 2006 je bilo nezavarovanih 49 odstotkov kratkoročnih in 26 odstotkov dolgoročnih posojil. »Nezavarovanje kredita ni znak korupcije, nezavarovanje je možnost povečanega tveganja, da se kredit ne bo vrnil,« je pojasnil Kranjec.
Iz torkove tiskane izdaje Dela