Analiza sinergij in tveganj kaže, da bi bil holding rešilna bilka za preprečitev stečaja Intereurope, za SŽ pa ugotovitve kažejo, da holding ne bi rešil glavnih strateških vprašanj, ampak bi imele vseeno koristi. Premier Pahor se je danes ponovno srečal z Hartmanom Mehdornom.
Koper - Za ustanovitev Slovenskega logističnega holdinga (SLH) bi država morala zagotoviti najmanj 320 milijonov evrov. Ta znesek so lahko sešteli udeleženci sestanka usmerjevalnega odbora, ki je prejšnje dni pripravljal izhodišča za nacionalno konferenco, na kateri bi javnosti najbolj izčrpno in natančno predstavili prednosti, sinergije in tudi slabosti takega holdinga. Nacionalna konferenca o tem vprašanju bo 13. septembra, tedaj naj bi se odločili. Že ta petek bodo o prednostih in slabostih holdinga spregovorili člani dveh nadzornih svetov - Luke Koper in Intereurope Koper. Kolikor smo lahko do zdaj slišali, je večina nadzornikov (in uprav) obeh družb odločno proti tako zamišljeni združitvi treh (ali štirih) najpomembnejših slovenskih logističnih podjetij.
Nasprotniki zamisli, ki jih v imenu slovenske vlade strokovno razlaga nemški menedžer in lobist Hartmut Mehdorn, menijo, da gre za nesprejemljivo monopolno obliko logističnega podjetja, v kateri bi imela glavno besedo država (in SŽ) in po kateri bi poskušali Slovenske železnice rešiti s priključitvijo Luke Koper in Intereurope. Po drugi strani pa je usmerjevalni odbor priporočil hitro prestrukturiranje družb in takojšnji začetek tesnejšega sodelovanja med tremi podjetji. V analizi stanja so strokovne službe ugotovile, da je kapital SŽ že skoraj pošel, saj premorejo le osemodstotni delež kapitala, do konca leta pa napovedujejo čezmerno zadolženost in 30 milijonov evrov izgube. Tudi Intereuropa naj bi bila že jeseni nelikvidna, saj dve njeni dejavnosti od treh nista vzdržni. Intereuropi bo konec leta manjkalo 30 milijonov evrov, jeseni pa ji bo zapadlo 70 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti. Zato mora Intereuropa nujno prodati svoj terminal v Rusiji.
Analiza sinergij in tveganj po ugotovitvah pripravljavcev analize usmerjevalnega odbora kaže, da bi bil holding rešilna bilka za preprečitev stečaja Intereurope, za SŽ pa ugotovitve kažejo, da holding ne bi rešil glavnih strateških vprašanj, ampak bi imele vseeno koristi. Za Luko Koper pa SLH menda prinaša dolgoročnejše koristi. Ob odločitvi za integracijo v holding je treba Intereuropi takoj zagotoviti 30 milijonov evrov, da se prepreči njena nelikvidnost, in 130 milijonov evrov SŽ. Brez te injekcije bi bile SŽ blizu razglasitve plačilne nesposobnosti. Železniško infrastrukturo je treba izločiti iz knjig SŽ, postati morajo last državnega podjetja. Kljub takim vlaganjem nobena družba ne bo do leta 2015 dosegla donosnosti vloženega kapitala enake stroškom kapitala.
Če bi hoteli izpeljati nakup razpoložljivih delnic, bi morali za luške nameniti najmanj 106 milijonov evrov in za Intereuropine 24 milijonov evrov. Če pa bi upoštevali knjižno vrednost, bi znašal odkup delnic dveh koprskih družb več kot 260 milijonov evrov. Pri organizaciji holdinga bi bilo najlažje, če bi se oprli na sedanje strukture. Uprava holdinga bi imela tri direktorje (generalnega, kadrovskega in finančnega), potem pa bi ustanovili šest poslovnih enot. Pristaniško upravo bi po novem pustili Luki Koper (če to dopušča evropska zakonodaja). Skoraj vse funkcije v vrednostni verigi pa bi vsaj deloma centralizirali.
Iz sredine tiskane izdaje Dela