Banka NLB je v obremenitvenih testih v okviru EU dobila komajda zadostno oceno kakovosti svojega osnovnega kapitala in njena dokapitalizacija je nujna. Uprava banke bo skupščini delničarjev (kjer sta glavna partnerja država in belgijska banka KBC) predlagala razpis dokapitalizacije v višini 400 milijonov evrov. Naj poskuša banka potrebni kapital poiskati na trgu, se pravi predvsem pri tujih vlagateljih, ali naj jo dokapitalizira država? Kaj so prednosti in pomanjkljivosti prve in druge rešitve?
Ivan Ribnikar, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, dolgoletni član sveta Banke Slovenije
Kakšna tuja banka bi verjetno vstopila v NLB samo, če dobi oblast, torej večino. Vstop z manjšim deležem pa je manj verjeten. Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) lahko vstopi začasno, saj ima drugačno investicijsko filozofijo. Gotovo pa država v banki ni normalen lastnik, vsaj ne naša. Saj vemo, kaj se je dogajalo in verjetno se bo še. Mislim, da se v naslednjih desetih letih to ne bo uredilo. S tega vidika bi bilo bolje, da pridejo pravi lastniki, najbolje bi bilo, če bi jih bilo več z nekimi majhnimi deleži, to pa je po mojem težko, skoraj nemogoče doseči. Delnica NLB ni prav primerna za institucionalne vlagatelje. Ne zato, ker ne bi bila kakovostna, ampak ker bi bila izdaja premajhna. Tuji institucionalni vlagatelji hočejo več. Bojim se, da se bo izpeljava dokapitalizacije vlekla in bo zadeva začela iti v škodo banke. Prisiljena bo dezinvestirati. Ni rečeno, da bo prodala Banko Celje, saj se tudi tu pojavi problem, komu prodati in kako. Lahko tudi zmanjšuje obseg posojil.
Janez Prašnikar, Ekonomska fakulteta v Ljubljani
Ko se je končala zgodba s tajkunsko privatizacijo, je bilo jasno, da se bo zadeva skoncentrirala na drugem robu, in to je NLB. Vsega se ne da imeti, banko, ki bo dobro delovala, in podjetja v slovenski lasti. Tisto, ker je bilo pred dvema letoma vredno 100, je danes vredno 60 in je v portfelju bank, ki tega ne morejo prodati. Vsa zgodba se je zbrala tukaj in jo bo treba reševati. Ob dokapitalizaciji morajo najprej rešiti odnos z belgijsko KBC. Če naj bi lastniška razmerja ostala enaka, je to mogoče samo, če država in KBC dokapitalizirata skupaj. Če bi KBC izstopila, o čemer daje mešane signale, bi lahko dokapitalizirala država, vendar bi verjetno morala prej prodati kak drug del svojega premoženja (recimo Telekom). Odprta je tudi možnost, da NLB dezinvestira, proda Banko Celje. Nato je še možnost, da se oba lastnika odločita, naj pride kdo drug, vendar to ni najbolj verjetno. Kaj bi bilo najbolje za banko, pa ni več čisto ekonomsko vprašanje. Banka se zdaj pojavlja v srži političnih obračunavanj, a od tistih, ki so politično »pokrivali« privatizacije, bi bilo smiselno terjati, naj se tudi zdaj odločijo. Ne vem pa, kaj se bodo odločili. Ureditev finančnega in gospodarskega sistema pa je pri nas v vsakem primeru politična zgodba. Ne verjamem, da se lahko odvrti kako drugače, saj je do sedanjega stanja pripeljal kup političnih odločitev, in zdaj vidimo vrh ledene gore.
Davor Savin, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor
Jaz sem vedno zagovarjal tezo, da tam, kjer je mogoče učinkovito ukrepati z domačim denarjem, ohranimo domačo družinsko srebrnino znotraj naših finančnih meja. Kako to izpeljati v primeru NLB, pa je odprto vprašanje.
Igor Masten, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, član NS NLB
Odgovoril bom zelo načelno. Glede možnih načinov dokapitalizacije zastopam stališče, kot ga je sprejel nadzorni svet in lahko samo ponovim, naj lastniki čim prej odločijo, kaj in kako. Če govorim kot davkoplačevalec, pa bi preprosto rekel, da bi raje videl, da se najde zasebne vlagatelje. Da to v sedanjih razmerah ni izvedljiva opcija, je argument, ki se ga sicer velikokrat sliši, zame pa je to čisto navaden izgovor. Če se je prej z banko tako slabo upravljalo, da smo zašli v razmere, v katerih smo, naj bo to šola za vse. Če pogledamo po svetu, so se banke, ki so zašle v težave, ravno tako dokapitalizirale, pogosto z velikimi diskonti. Banka mora povečano tveganje pač uravnotežiti s primernim donosom. To je normalna tržna logika, ki jo moramo tudi mi sprejeti. Damjan Viršek
Iz priloge Posel & denar.