Tiskane izdaje
Koper – Devet dni po nesreči, v kateri je ladja Neptune Thelisis porušila veliko dvigalo na pomolu za razsute tovore, je v Luko priplula čezoceanka Berge Aoraki in začela pretovor 160.000 ton železove rude za Avstrijo.
»Ladjo bomo pretovorili v običajnem času. Če bi morali v pristanišče pripluti po dve ladji hkrati, se bo pretovor upočasnil, seveda pa je prihode ladij mogoče prilagajati,« je povedal Sebastjan Šik. V Luki še nimajo izdelanega natančnega poročila o škodi, bo pa občutno nižja od ocen v medijih.
Uprava RS za pomorstvo je po nesreči začasno zaprla dva priveza, in sicer privez na večnamenskem terminalu, kjer je bila privezana Neptune Thelisis, in prvega od treh privezov na terminalu za razsute tovore, kamor je ladja trčila in poškodovala nekaj nosilnih pilotov tega pomola. »Ukrep velja, dokler Luka ne vzpostavi prejšnjega stanja. Domnevam, da se to lahko zgodi zelo kmalu,« je pojasnil direktor uprave Jadran Klinec.
V delu javnosti, predvsem tistem, ki je blizu državnim lastnikom, je bilo slišati zelo površne in nestrokovne očitke o domnevni in izključni krivdi enega od vpletenih. Inšpektor za preiskavo nesreč na morju Janez Požar je povedal, da poročila o nesreči še nekaj časa ne bo, saj od vseh vpletenih zahteva dokumente, poročila, ocene, to pa lahko traja več tednov.
Začelo se je s sidrom,
Kot kaže, se inšpektor dokaj podrobno ukvarja s tem, kako je kapitan odvrgel dve sidri, saj je z videoposnetkov lahko razbral, da sidri nista vzdržali in je ladjo najprej potegnilo do obale, na katero je bila prislonjena s krmo. Za zdaj so preiskovalci ugotovili, da je začetek nesreče najprej omogočilo nekoliko premalo natančno odvrženo desno sidro, ki je bilo preblizu vplovnemu jarku.
Zaradi močnega pritiska ladje je to sidro z grebena zdrsnilo v sedem metrov globlji podvodni jarek, s čimer je povsem izgubilo svojo moč in prišlo preblizu ladji, zato je večji del ladje ostal odvisen od bočne luške privezovalne boje s privezovalno močjo od 30 do 40 ton. Ladijske vrvi in veriga so bočne pritiske zdržali, sidrišče privezovalne boje pa ne. Zato je ladja izruvala tako težko betonsko sidro in ga s seboj vlekla še 60 metrov.
Pri tem je teža premočno obremenila še levo prednje ladijsko sidro, kar je povzročilo nevarno zibanje in zategovanje ladje. Popustilo je še levo sidro in ladja je z levim delom krme nasedla na pomol, vrvi, ki bi morale zdržati večdesettonske obtežitve na desnem delu krme, so popokale in ladjo je počasi s kljunom odneslo do sosednjega pomola, kjer je z na videz blagim pritiskom porušila 26 let staro dvigalo.
Kot smo lahko zvedeli v Luki Koper, jim je uprava za pomorstvo izdala dovoljenje za privezovanje ladij na omenjenem privezovališču. Kapitan se je sam odločil za privez na njem, saj so mu v Luki ponudili (dražji) privez v prvem bazenu, vendar bi moral nanj nekaj časa počakati na sidru. Luka trdi, da so o vremenski napovedi obvestili vse pristojne in da so s stališča kompetenc in pristojnosti še najmanj krivi. Drugi pa trdijo, da so po koncesijski pogodbi odgovorni za varne priveze prav v Luki.
Foto: Mateja Dominko
Po neuradnih podatkih je kapitan ladje poklical na pomoč vlačilce, a se je potem z njihovim prihodom nekaj zapletlo. Po eni različici naj bi nastal nesporazum o poziciji ladje in so zgrešili bazen, po drugi pa naj bi jim dostop do bazena oviral varovalni pas, ki preprečuje širitev onesnaženja morja.
Uprava za pomorstvo je po besedah Klineca v zadnjih treh letih na tem privezu poročala o treh podobnih nesrečah, vendar so na prejšnje kmalu pozabili. »Opozorili smo Luko in državne organe, da je potrebna večja skrb za varnost.« Posledica nesreče iz leta 2014 je bila posebna študija, ki so jo leta 2015 izdelali na fakulteti za pomorstvo pod vodstvom Marka Perkoviča. Na njeni podlagi je Luka nato poslala vlogo za izdajo soglasja za novo privezno mesto ministrstvu za infrastrukturo, ki je dobro leto kasneje izdalo soglasje za novo bojo. Takrat se je začel postopek javnega naročanja in v začetku aprila letos je Luka oddala naročilo koprskemu podjetju Sirio, ki bo do konca avgusta postavilo novo bojo.
Bo veriga s Concordie prinašala Kopru več sreče?
Nova boja bo stala 135.000 evrov in bo približno petkrat močnejša od tiste, ki jo je ladja Neptune prejšnji teden odvlekla 60 metrov stran, saj bo grajena tako, da bo vzdržala do 150-tonske potege (sedanja od 30 do 40 ton). Najbolj zanimivo je, da bodo v novem privezovalnem sidru tudi trije deli verige z nesrečne potniške ladje Coste Concordie.
»Za približno 300 metrov te verige sem odštel 100.000 evrov, pri tokratni boji bomo uporabili 81 metrov Costine verige, težke 18 ton, seveda pa še veliko drugih elementov. Samo dve sidri bosta tehtali 23 ton. Boja bo nared konec avgusta. Preostalo verigo s Coste Concordie pa sem namenil privezovališču za tankerje, ki vozijo gorivo Petrolu,« je povedal direktor Siria Tomi Brulc.
Kdo in koliko je kriv za tokratno nesrečo, je težko natančno opredeliti. Morda bodo imeli več sreče preiskovalci, ki delajo za tri strani (državo, Luko Koper in za ladjarja). Klinec poudarja, da je velika sreča, ker se ni nikomur nič zgodilo, in da bi to morala biti velika šola, da bi v prihodnje vsi bolj spoštovali varnostne standarde: »Že doslej sem imel veliko težav, ker jih zahtevam. Država na primer že več kot štiri leta ni poskrbela za imenovanje novega luškega kapitana, zato je Koper verjetno edino pristanišče na svetu brez kapitana. Z opremo in zahtevanimi novimi kadri pri nas ne sledimo zahtevam novih direktiv EU.«
Ker je Neptune Lines ena najpomembnejših strank Luke Koper in Koper najpomembnejše pristanišče za Neptune Lines, je velika verjetnost, da se bosta strani poskušali dogovoriti o škodnih bremenih. A tudi država ne more trditi, da je dovolj poskrbela za varnost. Za postavitev samo enega varnejšega privezovališča, ki stane 135.000 evrov, v tej državi potrebujemo kar dve leti.
