Tiskane izdaje
Ljubljana − S sedmo ponovitvijo gre Conventa v šolo, je ob predstavitvi letošnjega srečanja organizatorjev različnih srečanj in ponudnikov primernih prostorov ugotavljal tehnični organizator Gorazd Čad. V tem času je Conventa prerasla ponudnike iz Jugovzhodne Evrope − najprej so se na lastno željo vključili srednjeevropski, letos prihajajo tudi iz Azerbajdžana, Moskve in Grčije, tako da je prireditev postala kar »novoevropska«.
Slovenija je majhna in bo taka ostala, se zaveda prvi mož slovenskega kongresnega urada Miha Kovačič, poseben dosežek pa je, da se ponudniki kongresnih storitev iz Moskve, na primer, na Conventi v Ljubljani pogovarjajo z organizatorji iz Nemčije ali Francije.
Posledica majhnosti so tudi nekoliko omejene letalske povezave. A Kovačič je letos optimist: gostje se nad povezavami ne pritožujejo, Adrio Airways znajo celo pohvaliti, primanjkljaj pa pokrivajo še z enim prevozniškim partnerjem, GoOptijem, ki je goste pripeljal tudi z nekaterih okoliških letališč. Tudi vizumska politika ni nepremostljiv problem: če se o poti pravočasno razmišlja, dejansko sploh ni problem. V enem dnevu pa vizuma nihče ne bo izdal.
Kongresni turizem je po besedah Karmen Novarlič, ki vodi »turistični« del Spirita − skratka nekdanjo in nekoč menda spet samostojno Slovensko turistično organizacijo (STO) − med temeljnimi usmeritvami Slovenije kot turistične destinacije. Kongresni turisti so s povprečno porabo 160 evrov na dan pač bolj »potratni« kot drugi, ki "»zapravijo« manj kot 90 evrov, predvsem pa polnijo turistične zmogljivosti zunaj glavne sezone.
Conventa je po besedah Gorazda Čuka zrasla iz ideje nekdanje dolgoletne direktorice Turizma Ljubljana Barbare Vajda. Njena naslednica, še vedno sicer le vršilka dolžnosti, Petra Stušek je kongresni turizem v Ljubljani postavila še višje kot Novarličeva: je eden od ključnih stebrov turistične strategije v prestolnici. Stuškova čuti rast tako povpraševanja kot števila dogodkov. Lani je bilo v Ljubljani veliko srečanj, tudi leto 2015 bo pestro, izstopala bosta junij in september. Jeseni namreč pričakujejo 1500 udeležencev evropskega združenja lokalne anestezije.
Lanski rezultati slovenskega turističnega gospodarstva bodo, po vsem sodeč, podobni predlanskim, ne najbolj blesteči, prav porazni pa tudi ne. Podatki za enajst mesecev leta 2014 kažejo na 5,5-odstotno rast tujih in stagnacijo števila domačih turistov, končne letne številke − statistika jih bo objavila prihodnji teden − pa bodo po oceni Karmen Novarlič govorile o manjši rasti števila prihodov in stagnaciji števila prenočitev.
