Davčno sporna vlaganja v razvoj

GZS še kar nezadovoljna z davčno reformo, dacarji pa uspešnim že oporekajo davčne olajšave za razvoj.

Objavljeno
16. september 2016 14.50
MOS
Brane Piano
Brane Piano
Celje − Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se je z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom na celjskem sejmišču sestal, da bi skupaj predebatirali nekaj aktualnih tem. Minister se je občasno z njimi pogovarjal bolj kot nekdanji gospodarstvenik in je predsedniku Marjanu Mačkošku ob kritiki razmer in dela vlade deloma pritrdil.

O predlogu davčnega prestrukturiranja, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada, je znano, da mu večina gospodarstva nasprotuje, saj po njihovem mnenju zaposlenim v gospodarstvu deli drobtinice, večini podjetij pa zaradi višje davčne stopnje pri davku od dohodka pravnih oseb jemlje.

Minister je poudaril, da gre za majhen prvi korak in začetek davčnega prestrukturiranja, sledili bodo drugi in bolj naklonjeni gospodarstvu.

Ko je Mačkošek spomnil, da je brezposelnost še vedno nad predkrizno ravnjo, število zaposlenih in plače v javni upravi se povečujejo, sredi leta pa se je tempo rasti izvoza upočasnil, je Počivalšek odgovoril z drugačnim pogledom na razmere. »Ne gre prezreti, da imamo že dve leti uravnotežen proračun, da je denarja v bankah dovolj in da je razmeroma poceni, to pa ustvarja okolje za rast izvoza in povečevanje osebne potrošnje. Gospodarska rast je tudi splet drugih ugodnih okoliščin. Vlada na nekaterih področjih res zamuja pri koriščenju evropskih sredstev v tej perspektivi, a to bomo pospešili,« je dejal.

Za investitorje bodo, je še napovedal minister, spremenili gradbeno zakonodajo tako, da se bo lahko ob negativni odločbi postopek pridobivanja dovoljenja nadaljeval s presojo gospodarske koristi investicije. Gradbeni sektor je bil v Sloveniji najbolj prizadet in to je gospodarsko krizo močno povečalo.

Zbornico od avgusta nekatera podjetja obveščajo, da jim inšpektorji Fursa izrekajo kazni po preverjanju upravičenosti podjetij do davčnih olajšav za raziskave in razvoj nazaj vse do leta 2012. GZS ocenjuje, da so ta razvojno-raziskovalno usmerjena podjetja bila upravičena do olajšav za vlaganja. Primer je KLS Ljubno, kjer imajo celo več robotov kot zaposlenih, pa jim inšpektorji vlaganja oporekajo.

Počivalšek je spomnil, da je ob lanskem neuspelem predlogu male davčne reforme ministrstvo za finance celo predlagalo, da bi olajšave za raziskave in razvoj ukinili. Mačkošek je dejal, da se Furs pri pregledih za nazaj sklicuje prav na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in njegovo razlago, da je osnovno merilo za presojo upravičenosti olajšave visok znanstveni standard. »To je najzahtevnejši pogoj v Evropi,« je rekel Mačkošek.

Minister je naporno usklajevanje in napredek pri sprejemanju odločitev opisal na zanimiv način: »Stopnja brezposelnosti upada, število zaposlenih narašča, narašča pa tudi število socialnih transferjev. A vsaka omemba tega je takoj označena kot napad na socialno državo.«