De facto podržavljenje Hypo Group Alpe Adria

Ne preseneča, da so po dolgem omahovanju lastniki in pristojne države zbrali denar za preživetje banke v prihodnjih mesecih, pa naj so to naredili še tako stisnjenih zob.

Barbara Kramžar
pon, 14.12.2009, 09:00

Dunaj - »Vsi se zavedamo resnosti položaja« je v nedeljo povedal bavarski finančni minister Georg Fahrenschon in res naj bi po nočnih poročilih z Dunaja lastniki banke, bavarska BayernLB, graška zavarovalnica GraWe in deželna vlada avstrijske Koroške ter državi Avstrija in Bavarska v zadnjem trenutku preprečili, da bi danes zjutraj upravo prevzel predstavnik Urada za nadzor finančnega trga Avstrije (FMA).

Edini, ki ga očitno prav nič ne skrbi, je koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, ki je doma še veselo lastnoročno razdeljeval stotake evrov »za izravnavo pri podražitvah« in tako deželno blagajno olajšal za tri milijone evrov, pa čeprav je njegova dežela zadolžena tudi brez bremena banke, ki so jo kot mačka v žaklju prodali bavarski deželni banki in za katero jamčijo z osemnajstimi milijardami evrov!

Z Dunaja so že napovedovali, da država Avstrija načrtuje prevzem večinskega deleža Hypo Group Alpe Adria, pa čeprav še tako stisnjenih zob, vedoč, da bo morda do leta 2013 propadlih kreditov morda še enkrat toliko. Pri koroško-bavarski banki pa gre za celo veliko več od usode tisočev zaposlenih, gre za milijarde iz državnih blagajn za zaščito vlog, morda pa celo finančni zlom Koroške in še katere od balkanskih držav.

Samo v Bosni ima Hypo banka štirideset odstotkov vseh bančnih poslov, za marsikatero od teh pa nihče ne jamči.V primeru, da bo Avstrija res prevzela večinski delež, naj bi pri sanaciji vseeno še naprej sodelovali tudi sedanji lastniki in še druge velike avstrijske banke. Nekaj po devetnajsti uri so v nedeljo na avstrijsko finančno ministrstvo prispeli tudi direktorji drugih velikih avstrijskih »sistemskih« bank, Walter Rothensteiner iz Raiffeisen Zentralbank, Willi Cernko iz Bank Austria in Andreas Treichl iz Erste Group.

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
7 komentarjev
Neznan

Torej, kljub mili prošnji nobenega mnogojakega ekonomskega komentatorja, ki bi imel kaj povedati o svobodnem trgu, zasebni lastnini, moteči prisotnosti države in drugim mislim nobelovca Friedman Miltona.

15. december 2009, ob 08:39:32
Cognito

Aja, BojanF,

takim številkam pa najbrž nisi dorasel.
Bolj, da kar ustaneš v svoji ambulanti in še naprej povijaš gnojne bule - bo še najmanj škode.

Salue :)

14. december 2009, ob 23:01:32
Cognito

Hm, je Haiderju uspelo nategniti Bavarce ... dobrih 3,7 milijard EUR v 2 letih so Bavarci direktno zakockali, tudi na račun zmagovalca Hajderjeve stranke BZÖ. Politični odgovorni so Beckstein, Huber, Falkelhauser, G. Schmiedt - vsi politični člani NO. Posel stoletja je tako ogrozil proračun dežele Bavarske, račun za zadolžitev Bavarske LB za preko 11 Mrd. bo izstavljen sicer šele 2011., takrat pa z obrestmi vred.

Kako bo s poroštvi dežele Koroške bomo še videli (cca. 11 Mrd), najbolj zadolžena dežela Avstrije se je s nacionalizacijo Hypo Group se zaenkrat uspela izviti iz stečaja. Dobro so kockali korošci.

Resne posledice pri gospodarskem razvoju pa lahko pričakujeme predvsem v Romuniji, Hrvaški in BiH, deloma tudi Bulgariji pa nenazadnje v Slo.

14. december 2009, ob 22:57:46
neznan

Pogresam prikaz poslov HYPO banke v Sloveniji in katere osebo so bili njeni akterji.

14. december 2009, ob 19:20:11
Neznan

V mimoletu:

- pogrešamo mnogojake ekonomske komentatorje in poznavalce svobodnega sveta in še bolj svobodnega samonaravnavajočega trga

A ni prav nobenega?

14. december 2009, ob 14:40:44
ketika

ali smo Slovenci glede korupcije zadnji Evropejci na Balkanu ali smo prvi Balkanci v EU ?

14. december 2009, ob 12:13:13
ketika

Nemška tiskovna agencija (DPA) pa medtem poroča o vse bolj nenavadnih podrobnostih poslovanja Hypo Alpe Adria banke na Balkanu. Kot je znano, si je celovška banka svoje velike izgube nakopala ravno na balkanskem trgu. Najnovejše ocene predvidevajo, da bo do leta 2013 zaradi tega potrebovala tri milijarde evrov svežega kapitala, in ne le 1,8 milijarde evrov, kot je bilo znano v javnosti doslej. DPA podaja izjavo nekdanjega direktorja Hypo Alpe Adria Wolfganga Kultererja, po kateri je banki vrata na Hrvaškem odprl nekdanji ministrski predsednik Ivo Sanader. Hrvaški mediji so poročali, da naj bi Sanader za posredovanje v primeru nekega posojila v višini štiri milijone nemških mark prejel 800.000 mark provizije. Uradno ta poročila niso bila potrjena.

Zagrebška revija Nacional naj bi imela v rokah celo tajno poročilo, ki ga je naročila bavarska deželna banka Bayern LB in v katerem so podrobno opisani posli njene avstrijske hčerinske banke. V njem je zapisano, kako je ta prek navideznih podjetij selila denar v Liechtenstein, da bi pozneje znova investirala na Hrvaškem. Strategija je bila povsod enaka. Politikom, kot je na primer tudi zagrebški župan Milan Bandič, so ponudili posojila po sanjskih pogojih ali pa so jim za posredovanje celo izplačali provizije. Banka pa je usluge vračala tako, da je financirala predvolilne kampanje tedanje vladne stranke HDZ, poroča DPA.
_________
podobno Patria in SDS

14. december 2009, ob 12:07:37
7 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej