Zadnji predlog zakona predvideva preobrazbo državnih skladov v portfeljska upravljavca z največ petodstotnim deležem v posamezni naložbi in preoblikovanje D.S.U., določa pa tudi podjetja, ki naj bi prešla v neposredno državno last.

Ljubljana - Vlada naj bi na eni od prihodnjih sej vendarle obravnavala dolgo pričakovani predlog zakona o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad), prenosu pravic in pooblastil družbe za svetovanje in upravljanje D.S.U. na Slovensko odškodninsko družbo (Sod) in naložbeni politiki Kada in Soda, ki sicer še ni v javni obravnavi, a nam je njegovo vsebino vendarle uspelo izvedeti. Zadnji predlog zakona predvideva preobrazbo državnih skladov v portfeljska upravljavca z največ petodstotnim deležem v posamezni naložbi in preoblikovanje D.S.U., določa pa tudi podjetja, ki naj bi prešla v neposredno državno last. Ker se s sprejetjem zakona mudi, bo ministrstvo za finance po naših informacijah predlagalo, da državni zbor zakon sprejme po nujnem postopku.

Kot je znano, je omenjeni zakon del politike upravljanja podjetij v državni lasti, s katero hoče vlada izpolniti zahteve OECD, torej urediti upravljanje naložb po načelih učinkovitosti, preglednosti, odgovornosti in predvidljivosti, ločeno od vpliva politike in interesnih skupin.

Zakon po dosegljivih informacijah predvideva preoblikovanje Kada, od katerega se bo ločila pokojninska družba, ki bo upravljala Kadove pokojninske sklade. Njen osnovni kapital bo predvidoma znašal 152,2 milijona evrov, Kad pa bo moral svoj delež v tej družbi po letu dni zmanjšati. Prodajo naj bi izvedli z javno ponudbo, pri čemer bodo imeli sindikati in država prednostno pravico za najmanj četrtinski delež. Osnovni del Kadovega premoženja bo dolgoročno ostal namenjen pokojninski blagajni; izdal ji bo obveznice brez zapadlosti. Skupna nominalna vrednost teh obveznic naj bi po aktualnem predlogu znašala 900 milijonov evrov s fiksno kuponsko obrestno mero 4,95 odstotka.

Zakon predvideva preoblikovanje naložb Kada in Soda, ki bosta morala v treh letih svoje deleže v posameznem podjetju znižati na najmanj pet odstotkov, izpostavljenost do posamezne osebe pa na največ 15 odstotkov. Zakon opredeljuje tudi naložbe, ki naj bi jih Kad in Sod prenesla na državo v zameno za nadomestno premoženje. Kot takšni naložbi navaja Zavarovalnico Triglav in Novo Ljubljansko banko, medtem ko bo imela za deleže v osmih naložbah (NKBM, Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Telekom Slovenije, Petrol, Krka, Pozavarovalnica Sava in PDP) država še dve leti nekakšno nakupno opcijo.

Seznama strateških naložb še ni

Vrednost prvih dveh naložb je po dosegljivih informacijah ocenjena na 340 milijonov evrov, preostalih osem pa na milijardo evrov. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da to še ni seznam strateških naložb, o katerih se govori v okviru nadaljnje privatizacije. Seznam strateških naložb, ki torej ne bodo naprodaj, bo po pojasnilu ministrstva pripravljen v okviru strategije upravljanja kapitalskih naložb, ki jo bo pripravila predvidena agencija, potrdila pa vlada in državni zbor. Neuradno je sicer v zadnjih dneh slišati, da se pogledi kriznih ministrov glede strateških naložb razlikujejo, med drugim tudi glede Petrola, ki je menda po mnenju ministrov za gospodarstvo in za razvoj, Mateja Lahovnika in Mitje Gasparija, nestrateška naložba. V kabinetu ministra Gasparija so nesoglasja zanikali in pojasnili, da sestanka o tem sploh še ni bilo.

Zakon ureja tudi preoblikovanje D.S.U. - tako, da bodo pravice in pooblastila s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije ter s tem povezane premoženje in delavce družbe prenesli na Sod. Ostanek D.S.U. se bo nato usmeril v dejavnost gradnje, upravljanja in oddajanja v najem vladnih nepremičnin in nasploh v upravljanje stvarnega premoženja. Kot je razumeti, bi po novi ureditvi delovalo v okviru ministrstva za javno upravo.

Iz petkovega Dela.