Tiskane izdaje
Naključno izbrane finančnike in svetovalce smo vprašali: Pred čem bi letos posvarili vlagatelje in česa naj ne omahujejo storiti? Po njihovih pričakovanjih bodo leto zaznamovala velika nihanja na trgih, kaže tudi, da se obdobje visokih donosov vrednostnih papirjev končuje.
Samo Lubej, Finančni center:
»Čez dva meseca bo šest let, odkar so ključne borze dosegle zadnje večje dno. To je izjemno dolg borzni cikel z izjemnimi rastmi, ki imajo svoje meje. Vrednotenja delnic na pomembnejših trgih kažejo, da delnice niso več poceni. Obrestne mere bodo ostale rekordno nizke še več let, če se ne bo zgodil kakšen izjemen dogodek, ki bo zaradi tveganj obrestne mere pognal više. Zaradi nizkih ali celo negativnih obrestnih mer na produktih s fiksnim donosom se vse več vlagateljev usmerja v delnice in druge naložbe, ki imajo vsaj teoretičen obet za donos. To je odličen recept za kreiranje borznih balonov, zaradi tega pa lahko vidimo še dodatno rast na delniških trgih.
A tveganja so vedno večja – razmerje med tveganjem in donosom je vse bolj neugodno. Povedano direktno: možnost za zdrs je večja kot za dvig. Pričakovanja donosov prilagodite trenutni inflaciji. Če smo leta 2008 še imeli 5,5-odstotno uradno inflacijo in dejansko še dva do tri odstotke višjo, če smo leta 2013 še lahko sklepali depozite po petodstotni letni obrestni meri, zdaj ni nič narobe z 1,5-odstotno letno donosnostjo depozita pri dejansko negativni inflaciji. Naj vas ne zavede v iskanje visokih donosov. Če boste v danih razmerah obdržali, kar imate, in počakali na nove jasne priložnosti, ne bo nič narobe.«
Luka Bobnar, Donos:
»Letošnje leto bo, kot kaže, predvsem v znamenju nafte in s tem povezanimi špekulacijami. Zelo verjetno bodo najbolj špekulativne delnice energetskih podjetij. Izogibati se bo treba vlaganjem v Rusijo, saj se bo po pričakovanjih letos kriza pri njih šele resno začela in naj bi trajala vsaj dve leti, preden se stanje stabilizira in bi lahko pričakovali ponovno rast gospodarstva in odboj vrednosti delnic ter rublja. Trenutno se z napovedmi špekulira predvsem o tem, koliko časa bo vrednost nafte nizka, in ne več, da kam bo padla.
Če bo cena nafte nizka dalj časa, se bo nedvomno to prelilo tudi na trg t. i. high yield bonds oz. lahko sproži krizo na trgu energy-related high yield debt. Nedvomno se bo treba izogibati investiranju v vse države izvoznice nafte, saj jih bo nizka cena (še posebej če bo ostala nizka dalj časa) močno prizadela, prav tako se bo seveda treba izogibati delnicam oz. sektorjem, kjer so zaslužki vezani na ceno nafte.
Zelo pozorno bo treba spremljati tudi odločitev ameriške centralne banke Fed o morebitnem začetku cikla dvigovanja obrestnih mer, kar bo na borze vplivalo negativno. Močno reakcijo trgov lahko sproži tudi Grčija, kjer se trgi že potihoma pripravljajo na nove težave oz. »grožnje« z izstopom iz monetarne unije. Skratka, precej je neznank, ki lahko močneje vplivajo na trge, in zato pričakujemo v letošnjem letu precejšno volatilnost trgov.
In česa se ne bi smeli izogibati? Nakup zlata, ki je od vrha izgubilo približno 40 odstotkov vrednosti, se končno zdi smiseln. Tudi zadnji močnejši padci surovin (cena bakra je ravnokar dosegla petletno dno) nekako podpirajo zlato, ki ob padanju ostalih cen surovin ne izgublja vrednosti.
Npr. nafta je izgubila kakih 50 odstotkov, vrednost dolarja se je močno okrepila, ceni zlata v dolarjih pa se je uspelo obdržati na ravneh iz zadnjega leta in pol, v primerjavi z evrom pa je cena že poskočila. Gospodarska aktivnost v ZDA se je konec leta še okrepila in kaže na zdravo dolgoročnejšo gospodarsko rast nad tri odstotke na leto, kar pomeni, da bi lahko borze v ZDA še naprej rasle, vse skupaj pa podpira še nizka cena nafte.
Posebno pozornost velja nameniti sektorjem, ki bodo »profitirali« zaradi nižje vrednosti nafte, npr. transportni sektor, letalske družbe ipd. V tem trenutku je največja uganka, kako bo vplivala nafta na potrošnika. V ZDA se zaradi nižje cene ustavljajo investicije v naftnem sektorju, vendar so na drugi strani v bistveno boljšem položaju vsi neenergetsko usmerjeni sektorji.«
Katja Majerle, Individa:
»Leto 2014 je bilo kljub višji volatilnosti delniškim trgom naklonjeno, predvsem tistim, ki jih štejemo med razvite kapitalske trge. Leto 2015 pa bo lahko še precej pestrejše. Kljub pozitivnim pričakovanjem večine analitikov (večina pričakuje zmerno rast na skorajda vseh delniških trgih) bi lahko letošnje leto zaznamovalo predvsem večje nihanje tečajev. Že v zadnjem letu se je izkazalo, da trgi ne rastejo enakomerno, v letu 2015 bo to še bolj izrazito.
Vsekakor bi na trge lahko vplivali – tako pozitivno kot tudi negativno – grška politična kriza, ruska politična nestabilnost, akcija ECB v smeri kvantitativnega popuščanja in investicijskega paketa, akcije Feda v nasprotni smeri, posledično iskanje novega valutnega ravnotežja na trgih, povečanje trošenja zaradi nizke cene nafte itn. Investitorji se morajo na to primerno pripraviti. Dogajanje lahko izkoristijo v svoje dobro ali pa se jim ob neprimernih reakcijah maščuje. Predlagamo predvsem aktivnost na trgu in zalogo svežega denarja ter pravočasno unovčevanje dobičkov in njihovo zaščito ter dodatna vplačila ob korekcijah.
Vlagatelji morajo tako za leto 2015 zelo jasno postaviti strategijo in ročnost portfelja, potem pa ji sami ali s strokovno pomočjo slediti. Pred nami najverjetneje ni obdobje, primerno za buy&hold, ampak za aktivnega vlagatelja. Priložnost za investitorja – s pomočjo pametno postavljene strategije in njene izpeljave – je izkoristiti volatilnost in doseči čim višji donos, na drugi strani pa lahko ob popolnoma napačnih in paničnih reakcijah leto 2015 konča zelo slabo.«
Matjaž Štamulak, Cresus:
»Leto 2015 bo, kot vse kaže, izjemno turbulentno, zato je zelo priporočljivo, da ima vsak vlagatelj svoje premoženje oziroma naložbe ustrezno razpršene med različne naložbene razrede. Zaradi različnih dejavnikov (rekordno visoka svetovna zadolženost, upad vrednosti papirnatih valut, padec cen nafte, rekordno visoki delniški indeksi) lahko letos pričakujemo velika nihanja na trgih, kar bi pri podcenjenih naložbah veljalo izkoristiti za dodatne poceni nakupe.
Vlagatelji, osredotočeni na »varne«, denarne naložbe, bodo imeli v letu 2015 izziv s prenizkimi obrestnimi merami, s katerimi ni mogoče oplemenititi ali zaščititi svojega premoženja. Bolj špekulativni in osredotočeni na borzna trgovanja ter vlaganja v delnice in delniške sklade pa morajo imeti letos pred očmi precej visoke vrednosti nekaterih borznih indeksov in panog (biotehnologija, farmacija ...), kjer kakšna večja korekcija navzdol vsekakor ni izključena. Za optimalno razpršitev premoženja in doseganje večje varnosti naj vlagatelji v svoje premoženje dodajo tudi plemenite kovine: zlato je leto 2014 končalo z več kot desetodstotno rastjo v evrih, srebro bo, kot vse kaže, temu sledilo letos.
Ne glede na vse napovedi in pričakovanja pa naj bodo vlagatelji pozorni predvsem na geopolitična dogajanja (Ukrajina, Rusija, Grčija), saj bodo ti dogodki kratkoročno zelo vplivali in usmerjali dogajanje na borznih in ostalih trgih.«
Sašo Stanovnik, Alta Invest:
»Za 2015 smo za zdaj še naprej optimistični, saj bodo po napovedih gospodarstva rasla, rasli pa naj bi tudi dobički borznih podjetij. Kljub temu pa je tveganj za trge in s tem donose vse več. Vrednotenja delniških trgov so namreč nad zgodovinskimi povprečji, zahtevane donosnosti obveznic pa tudi že blizu rekordnih ravni, če jih prilagodimo še za nizko inflacijo. Hkrati svet številnih težav, tako ekonomskih kot političnih, v zadnjih letih ni razreševal, temveč bolj krpal in prestavljal na prihodnji čas.
Na drugi strani pa so tudi depozitne obrestne mere nizke in ni znakov, da bi se to lahko v kratkem spremenilo. Torej ta relativno varen naložbeni razred prinaša res le zelo nizko donosnost. Zato bodo letos za vlagatelje ključna hitra reakcija na spremembe oziroma razvoj posameznih dogodkov, več pozornosti pa bodo morali nameniti tudi tveganjem oziroma temu, kako jih obvladovati. Hkrati bo v času tako nizkih pričakovanih donosov že manjša razlika v depozitni obrestni meri, dividendnem donosu ... kar precej pomembna za skupni donos.«
Blaž Hribar, NLB Skladi:
»V letu 2015 pričakujemo zmerno rast tečajev delnic, rahlo pod ravnjo zgodovinskih povprečij, ki bo tako po našem srednjem scenariju znašala okoli sedem odstotkov. Močno okrevanje ameriškega gospodarstva, razpolovljena cena nafte in nadaljnja močna podpora centralnih bank so ključni argumenti v prid pričakovani solidni gospodarski rasti in s tem verjetno tudi solidni donosnosti delniških trgov. Tveganja so sicer prisotna in močna.
Geopolitično tveganje: izjemno težko je z gotovostjo predvideti poteze posameznih voditeljev (rusko-ukrajinski spor) oziroma napovedati odziv ECB oz. Nemcev na razplet grških parlamentarnih volitev. Dodatno negotovost vnašajo tudi centralne banke same, tako ECB z za zdaj še nejasnim programom odkupa obveznic kot tudi ameriška centralna banka Fed s skorajšnjim dvigom obrestnih mer. Donosi varnih naložb bodo tudi v 2015 ostali izjemno nizki (npr. bančni depoziti, državne obveznice). Obstaja tudi visoko tveganje negativnih donosnosti pri naložbah v dolgoročnejše obveznice višjih bonitet. Za solidnejšo donosnost bo torej v 2015 treba žal prevzeti višje naložbeno tveganje kot v preteklih letih.
Vlagateljem svetujemo, naj čim bolj zmanjšajo sprejeto tveganje z globalno razpršitvijo premoženja in naj ob morebitni povišani nihajnosti ohranijo strukturo naložb, primerno njihovemu finančnemu profilu.«
