Tiskane izdaje
ATVP je posvetovalni dokument objavila »zaradi razmaha zbiranja sredstev z uporabo tehnologije podatkovnih blokov (ICO) in številnih pravnih vprašanj, ki se ob tem porajajo«, so zapisali v današnji objavi. V posvetovalnem dokumentu je med drugim nanizala opredelitev in opis izvedbe ICO ter opozorila o tveganjih za vlagatelje.
ATVP opozarja, da gre v primerjavi s prvo javno ponudbo delnic pri ICO za specifično transakcijo, med drugim glede pravic, ki jih z nakupom pridobi vlagatelj, ter da ICO v številnih državah, vključno s Slovenijo, niso sistemsko regulirani in nadzorovani. »Posledično vlagatelji v te sheme nimajo nobenih zagotovil, podobnih tistim, ki veljajo za prve ponudbe vrednostnih papirjev na reguliranih finančnih trgih,« pravi ATVP.
Dodaja, da se lahko nekatere ICO uporablja za goljufive ali nedovoljene dejavnosti, pri čemer je bilo nekaj nedavnih ICO opredeljenih kot goljufije, ter da prav tako ni mogoče izključiti, da se nekateri ICO uporabljajo za namene pranja denarja.
Nepopolne informacije za vlagatelje
ATVP tudi opozarja, da so informacije za vlagatelje v ponudbenih dokumentih večinoma nepopolne, neuravnotežene ali celo zavajajoče ter da obstaja visoko tveganje izgube vloženih sredstev, saj so ICO praviloma namenjeni financiranju projektov v njihovih zelo zgodnjih fazah, ni pa nobenega jamstva, da bodo ti projekti dokončani ali da jih je sploh mogoče izvesti.
Bodoča vrednost žetona je odvisna le od dejanske bodoče razširjenosti uporabe posameznega žetona in ni nujno povezana s finančno stabilnostjo izdajatelja. Obstaja tudi velika verjetnost, da se za žetone ne bo razvil sekundarni trg, kar pomeni, da vlagatelji z njimi ne bi mogli trgovati ali jih zamenjati za tradicionalne valute.
Obstoječe stanje ali nova pravila?
ATVP javnost najprej sprašuje, ali naj se za ICO ohrani obstoječe stanje in pri tem vzpostavi neobvezujoča pravila dobre prakse ali pa naj se oblikuje nova pravna ureditev.
Zanima jo mnenje glede pravic, ki jih dajejo žetoni, pravne oblike in sedež izdajatelja ter tehnična platforma, prek katere se žeton izda. Sprašuje med drugim tudi glede obveznosti izdelave ponudbenega dokumenta, identifikacije organizatorjev ICO in razkritja namena porabe zbranih sredstev ter morebitnih omejitvah pri sodelovanju pri ICO.
ATVP ugotavlja, da se je dejavnost ICO v zadnjem času izjemno razmahnila ter pritegnila medijsko pozornost in pozornost regulatorjev finančnih trgov v Evropi in širše. Tudi v Sloveniji oziroma iz Slovenije je bilo izvedenih kar nekaj postopkov ICO, prav tako pa se povečuje obseg sredstev, zbranih prek ICO.
Navaja podatke, da je bilo v prvem četrtletju 2016 s posameznim ICO običajno zbranih okoli milijon evrov, v prvi polovici leta 2017 na desetine milijonov evrov, v drugem lanskem polletju pa tudi do sto milijonov evrov. Pri tem sicer opozarja, da za te podatke ni zanesljivih virov, da pa se ne glede na to ocenjuje, da je bilo do priprave dokumenta po svetu z uporabo ICO zbranih več kot 3,7 milijarde evrov.
