Avstrija ima zdaj finančno policijo in še blagajne

Tudi pri vzornih sosedih: Pošteni davčni zavezanci so zapostavljeni, če se država ne bori proti davčnemu kriminalu, pravi Marian Wakounig

Sun, 24.01.2016, 21:00

V Avstriji so 1. januarja uvedli sistem davčnih blagajn, čeprav spada soseda med države z nizko stopnjo sive ekonomije in ima od polletja leta 2013 tudi finančno policijo. Ali to pomeni, da so javne finance v težavah in potrebujejo dodatne vire, smo vprašali enega od petih regionalnih menedžerjev davčne uprave dr. Mariana Wakouniga. Po njegovih besedah sosedje iz davčnih blagajn pričakujejo dodatnih 900 milijonov evrov prihodkov.

Ali uvedba davčnih blagajn kaže, da avstrijska vlada išče dodatne vire za javne finance?

Podatki o davčnih in carinskih prilivih kažejo, da so javne finance stabilne. Pri strukturnem deficitu države, ki je očiščen konjunkturnih vplivov, je Avstrija na dobri poti in lahko rečemo, da ima obvladljiv primanjkljaj. Ta pozitivni trend v javnih financah je za Avstrijo zelo pomemben, ker je po mojem mnenju strukturni deficit verodostojen kazalnik o zdravju naših državnih financ. Pove nam namreč, ali zadolženost naše države pada zaradi izrednih davčnih prilivov ali pa res zaradi pravih strukturnih reform. Po izjavah ministra za finance tudi leta 2016 ne bo strukturnega deficita. Avstrijska finančna uprava je leta 2013 pobrala 66 milijard evrov davkov, leto pozneje 69 milijard evrov, prvi podatki za leto 2015 kažejo, da smo presegli 70 milijard evrov.

Čeprav je Avstrija znana kot država, kjer zavezanci na splošno spoštujejo davčne zakone, ste sredi leta 2013 uvedli finančno policijo.

Zelo resno obravnavamo utajo davkov in socialnih prispevkov, saj to privede do izkrivljanja konkurence. Škoduje poštenemu gospodarstvu pa tudi posameznemu davčnemu zavezancu, ker morata zaradi utaj prevzeti težje davčno breme. Pošteni davčni zavezanci so zapostavljeni, če se država ne bori proti davčnemu kriminalu. Pasivnost države na tem področju množično ogroža delovna mesta. Avstrijsko zvezno ministrstvo za finance je pred uvedbo finančne policije sprejelo obsežen sveženj ukrepov za zaščito domačega gospodarstva – iz njih se je razvila finančna policija kot posebna organizacijska enota. Doseči hočemo višjo stopnjo pravičnosti in zaščite za domače gospodarstva in hkrati s poostrenim nadzorom bolj obremeniti nepoštene podjetnike.

Ministrstvo za finance je torej ocenilo, da je davčnih utaj preveč, čeprav je vaš sistem veljal za vzornega?

Znani profesor Schneider iz Linza, ki se v svojih študijah ukvarja s fenomenom sive ekonomije, meni, da ta Avstrijo na leto stane približno 2,5 milijarde evrov davkov in socialnih prispevkov. Klasične panoge za delovanje sive ekonomije so gradbeništvo, rokodelstvo, gostinstvo, kozmetika, frizerji, taksisti in tudi inštrukcije. Delež sive ekonomije je v Avstriji sicer pod desetimi odstotki BDP, v Nemčiji in na Švedskem je višji.

Ali je finančna policija sestavni del ministrstva za finance in davčne uprave?

Avstrija ne pozna generalnega finančnega urada, kakršnega imate v Sloveniji, ker to delo opravlja ministrstvo za finance s pomočjo regionalnih menedžerjev, ki so podaljšana roka ministrstva v regijah. Pristojni so za vse delovne procese v davčnih in carinskih uradih. Finančna policija pa je organizacijska enota, ki jo vodi finančno ministrstvo. Finančni policisti po organizacijski plati niso del finančnih uradov, a so vanje umeščeni po vsej Avstriji. Z njimi tesno sodelujemo.

Katere naloge opravlja finančna policija?

K njenim osnovnim dejavnostim spadajo na eni strani ukrepi davčnega nadzora in na drugi nadzor nad izvajanjem različnih predpisov – na primer zakona o boju proti socialni goljufij in igrah na srečo. Pri vseh teh ukrepih sme finančna policija ugotoviti identiteto zavezancev, od njih zahtevati podatke in dokumente, ustavljati vozila in druga prevozna sredstva, v njih opraviti nadzor blaga, vstopati na zemljišča, v prostore in objekte, zaseči listine in predmete, izvesti hišne preiskave, izvršbo in tako naprej. Povezovanje vseh teh ukrepov omogoča finančni policiji in s tem pristojnemu finančnemu uradu, da se hitro in učinkovito odziva na davčne goljufije. Davčna uprava se je v preteklosti pri goljufijah pogosto odzvala prepočasi in preveč birokratsko.

In kako merite učinke finančne policije? Ali o tem govorite javno?

Na podlagi strategije ministrstva za finance z menedžmentom finančne uprave – torej tudi s šefom avstrijske finančne policije – sklenejo letne ciljne pogodbe. Že med letom mi, ki smo po funkciji odgovorni za te ciljne pogodbe, z našimi notranjimi, elektronsko podprtimi programi in inštrumenti merimo, ali dosegamo naše cilje. Vsebine teh ciljnih pogodb javnosti seveda ne pozna, vsekakor pa merimo tudi učinke finančne policije. V njenih oddelkih je približno 500 zaposlenih in lahko mi verjamete, da javnost zaznava njeno delovanje.

Od 1. januarja tudi v Avstriji uvajate davčne blagajne. Ali je sistem podoben slovenskemu?

Sistem je načelno podoben slovenskemu, toda avstrijske davčne blagajne niso po spletu povezane z davčno upravo, čeprav se je o tej možnosti razmišljalo.

Zdaj izvajate davčno reformo, ki ste jo uzakonili lani. Za nekatere skupine zavezancev in dohodkov ste davčno breme zvišali.

Spremenili smo dohodninsko lestvico. Za premožne zavezance – ne glede na to, ali so to podjetniki ali pa zaposleni v podjetjih – smo za pet let, torej od 2016 do 2020, uvedli 55-odstotno obdavčitev. Ta torej velja za presežek letnega dohodka nad milijonom evrov. Dividende so od 1. januarja 2016 obdavčene s 27,5 odstotka, pred tem je bila obdavčitev 25-odstotna, dohodnina pri dobičku iz prodaje nepremičnin pa namesto s 25 odstotki s 30 odstotki. Splošne 20-odstotne stopnje DDV nismo zvišali, se je pa pri nekaterih storitvah stopnja zvišala z deset odstotkov na 13. To, na primer, velja za kulturne storitve, prenočitve v hotelih ter vstopnice za muzeje, živalske vrtove in kinematografe. Za avstrijski proračun sta najpomembnejši postavki DDV in davek na plače, torej dohodnina, ki jo plačajo delojemalci, s katerimi se v državni žep nateče kar 50 milijard evrov na leto.

Ker omenjate visoko stopnjo dohodnine, morava povedati tudi, da Avstrija uporablja socialno kapico.

Da. V Avstriji pri prispevkih za socialno varnost uporabljamo socialno kapico, tako da je določena zgornja meja bruto dohodka, od katerega jih zavezanec še plača. Zgornjo mejo dohodka, torej mesečno socialno kapico za socialne prispevke – za nezgodno, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje – je reforma zvišala s 4650 na 4840 evrov dohodka, torej za 190 evrov. Za ljudi z najnižjimi dohodki pa je predvidena refundacija socialnih prispevkov.

Velik del avstrijske javnosti meni, da je Avstrija zaklala kokoš, ki ji je dolgo nesla zlata jajca.

Mislite na bančno tajnost? Da. Avstrija bo letos dokončno odpravila bančno tajnost. To je zanimivo izhodišče za pogovor o novem bančno-davčnem režimu v Avstriji. Zanimivo vprašanje tudi za Slovence, ker je v Avstriji veliko slovenskega denarja.

Ali se v Avstriji še pogovarjate o gospodarski in finančni krizi, ki se je začela pred osmimi leti?

Kriza vsaj v medijih ni več tako prisotna, kot je bila leta 2008, kar pa ne pomeni, da je izginila. Dobila je drugo obleko. Zdaj nanjo opozarja prebivalstvo. Kaže se namreč v negativnem razpoloženju. Ljudje so zaskrbljeni in negotovi glede prihodnosti. Pred kratkim objavljena študija priznanega inštituta IMAS, ki raziskuje javno mnenje, kaže, da je večina Avstrijcev zelo pesimistično začela leto 2016. Podobno slabo ozračje smo imeli pred več kot tridesetimi leti. V tistih letih je šlo v Avstriji veliko podjetij v stečaj. Danes so najbolj pesimistične in zaskrbljene generacija po 60. letu starosti, nižji socialni sloji ter ženske.

Prijavi sovražni govor