Avtomatizacija, prirejena potrebam živali

Eden izmed načinov, kako povečati količino in kakovost kmetijske proizvodnje in reje živali, je tako imenovano natančno oziroma pametno kmetovanje. Pridelovalci poljščin in rejci živali že uporabljajo najrazličnejše senzorje in izmenjavo podatkov za doseganje kar najboljših rezultatov.

Velike korporacije in večje kmetije že dlje časa zbirajo vrsto različnih informacij o zemljiščih, pridelkih, uporabi gnojil in škropiv, vremenu, kmetijskih strojih in zdravstvenem stanju živali.

Kmetijska panoga se bo v prihodnje srečala z velikimi izzivi, toliko večjimi, če se bodo uresničile napovedi, da bo treba leta 2050 na planetu nahraniti 9,6 milijarde ljudi. To naj bi zahtevalo dvig proizvodnje hrane za kar 70 odstotkov, pri čemer velja upoštevati vrsto omejitev, kot so razpoložljivost primernih zemljišč, dostop do vodnih virov (kmetijstvo po svetu že danes porabi kar 70 odstotkov vse vode, namenjene komunalni oskrbi in namakanju), vse bolj spremenljive vremenske razmere in drugi dejavniki, ki vplivajo na vzgojo rastlin in živali v prehrambne namene.

Pametna živinoreja na evropskih tleh

Posebna podskupina pametnega kmetovanja je živinoreja. Naprednejši rejci živali po svetu tehnologijo že uporabljajo za odkrivanje morebitnih zdravstvenih težav in ugotavljanje najugodnejšega časa za razmnoževanje živali. Senzorji, pogosto vstavljeni pod kožo živali, tipično merijo naslednje podatke: telesno temperaturo, aktivnost živali, stanje tkiva, srčni utrip in lokacijo živali (GPS). V navezi z osrednjim in avtomatiziranim sistemom pametne živinoreje pa sistem rejcu ali skrbniku lahko ob vnaprej določenih dogodkih ali izpolnjenih pogojih pošlje sporočilo SMS s ključnimi informacijami – denimo o tem, da je posamezna krava godna za razmnoževanje.

Evropska unija v okviru programa Horizon 2020 financira vrsto projektov s področja naprednega kmetijstva in živinoreje. Zdaj je aktualen predvsem projekt EU-PLF (kratica PLF pomeni Precision Lifestock Farming), začet sicer že v programu FP7, ki se ukvarja z iskanjem odgovorov, ali je mogoče laboratorijska orodja za doseganje boljših rezultatov v živinoreji učinkovito in cenovno sprejemljivo prenesti v prakso – torej na farme.

Štiriletni projekt, ki se je začel novembra 2012, bo končan letos. V njem sodeluje 21 raziskovalnih ustanov, industrijskih podjetij in drugih poslovnih, predvsem tehničnih partnerjev. Za praktično preizkušanje so raziskovalci dobili neposreden dostop do desetih farm za rejo prašičev, petih farm za rejo piščancev in ene farme za rejo govedi. Farme so izbirali ponudniki tehnologije (podjetja Fancom, Soundtalks, PLF-Agritech ter univerza Royal Veterinary College). Žal med njimi ni slovenskih rejcev živali, so pa zato ponudniki v naši bližini izbrali po dve farmi na Madžarskem in v Italiji, več, po tri farme, pa sta prispevali Velika Britanija in Španija.

Ko računalnik gleda in posluša živali

Raziskovalci so na farme implementirali številne sisteme. Rešitev eYeNamic, ki jo uporabljajo rejci tako prašičev kot piščancev, temelji na sistemu kamer, ki stalno spremljajo aktivnosti in porazdelitev živali na farmi ter jih rejcu prikažejo v pregledni obliki. Programska oprema nato opravi različne analize obnašanja živali in zna rejca opozoriti na morebitne anomalije ali težave.

Podjetje SoundTalks je vse farme opremilo tudi z rešitvijo Pig Cough Monitor, ki s pomočjo več na zunanje vplive odpornih mikrofonov stalno posluša, kaj se dogaja na farmi. Spremlja število »kihov« prašičev na vseh desetih prašičjih farmah in rejce opozarja na morebitne težave živali. Prilagoditev algoritma poslušanja hrupa, ki ga ustvarjajo živali, je rejcem piščancev omogočila analizo ravni stresa v prostorih za rejo, na farmi govedi pa skrbi za zgodnje opozarjanje na morebitne okužbe živali, ki vplivajo na njihove dihalne organe.

Med implementiranimi rešitvami velja omeniti še napredne merilce količine prahu in amonijaka, ki so povezani s prezračevalnimi sistemi – ti po potrebi v kombinaciji z rešitvijo Enviro-Detect, ki hkrati spremlja temperaturo zraka in njegovo vlažnost ter vsebnost drobnih delcev, poskrbijo za boljše razmere na posamezni farmi. Nad vsemi rešitvami bedi osrednji nadzorni sistem, ki tudi avtomatizira številna opravila in obvešča rejce o razmerah na farmi.

Kaj sledi? Najverjetneje ofenziva zasebnih podjetij

Spodbudni rezultati projekta EU-PLF in sorodnih projektov v ZDA so že pritegnili pozornost velikih zasebnih podjetij iz kmetijske in prehrambne industrije. Svoj piskrček želijo pristaviti tudi različna manjša, a zelo inovativna podjetja. Živinorejci lahko že kupijo in implementirajo rešitve, kot so Anemon (Švica), eCow (Velika Britanija), Connected Cow (Nemčija) in druge. »Bitka« pa se s farm počasi že seli na morje, pametni ribolov je sicer šele v povojih, a zato projekte s tega področja poleg Evrope skrbno načrtujejo tudi v ZDA, Južni Koreji in na Japonskem.